Duhovne discipline in evangelizacijaSample

8. dan: Podrejanje

Habakukova knjiga se konča z izjemnim primerom podrejanja: 

»Smokva ne bo cvetela in na trtah ne bo grozdja, pridelek oljke bo odpovedal in polja ne bodo dajala živeža, drobnica bo izginila iz staj in v hlevih ne bo živine. Vendar se bom veselil v Gospodu, se radoval v Bogu moje rešitve.« (Hab 3,17–18) 

Habakuk je vedel, da razmere niso dobre. Vendar se ni odvrnil od Boga. Stoletja prej je podobno ravnal Job, enako tudi David. Vsepresežne lastnosti dajejo Bogu izključno pravico, da na vse ljudi pošilja tako dobre kot slabe stvari. Evangelij po Mateju 5,45 pravi: »On daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« 

Disciplina podrejanja se začne s priznanjem, kdo je Bog. William Booth je nekoč rekel: »Veličina človekove moči se meri z njegovo predanostjo.« Zgled tega je Jezus. Na vrtu Getsemani je »padel na obraz in molil: ›Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.‹« (Evangelij po Mateju 26,39) Podredil se je svojemu Očetu, saj je vedel, da on misli na dobro vseh. Zaupal je v tistega, za katerega je vedel, da je zaupanja vreden. 

Podrejamo se zato, ker smo pod močno roko Boga, ki rešuje. Podrejanje nas postavi točno tja, kjer moramo biti. V Psalmu 91,4 najdemo čudovite prispodobe tega: »S svojimi krili te pokrije, pod njegove peruti se zatečeš; ščit in oklep sta njegova zvestoba.« Smo ovce njegove paše, ne obratno. Nobene potrebe ni, da bi si hoteli prilastiti njegovo vodstveno vlogo, ki jo ima kot Kralj in Pastir, kajti z njim smo varni in brez njega nismo nič. 

Naša podrejena drža nas spominja, da je Bog kralj naših življenj in da nam kot tak daje naročila. Podrejanje vodi v evangelizacijo. Podredimo se in smo poslušni vsemu, kar Bog od nas pričakuje. Naše širjenje evangelija je dejanje ljubezni, toda utemeljeno je v zapovedi, ki nam je dana: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence …« (Evangelij po Mateju 28,19) Misel na to nas lahko prestraši, ampak moramo se spomniti: če se podredimo Bogu, ki je nad vsem, nismo nikoli sami: »Glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Evangelij po Mateju 28,20) 

Naša evangelizacija je njegova evangelizacija. Ko širimo novico o Jezusu, je tisti, ki v resnici opravlja to delo, njegov Duh. Ko svoje podrejanje izrazimo s tem, da Jezusovo ljubezen kažemo in delimo z drugimi, gre za ponižno bogoslužno dejanje, ki dovoljuje Božjemu Duhu, da deluje v nas in prek nas. 

Vprašanja za refleksijo: 

• Ti podrejanje povzroča nemir ali ti daje tolažbo? Zakaj?
• Kaj iz tvojega življenja ti pade na misel, ko razmišljaš o podrejanju?
• Kakšna je povezava med podrejanjem in tem, da si Kristusov učenec?
• Kako nas lahko podrejanje vodi k bolj pogostim in učinkovitim pogovorom o evangeliju?