Duhovne discipline in evangelizacijaSample

7. dan: Žrtvovanje

Na kaj pomisliš, ko slišiš besedo »žrtvovanje«? Ena od definicij je: dejanje darovanja nečesa dragocenega božanstvu. Beseda, ki je tukaj pomembna, je »dragoceno«. Nekaj z visoko vrednostjo in ceno. Bistvo tega lepo ponazorita dve priliki iz 13. poglavja Evangelija po Mateju, Prilika o skritem zakladu in Prilika o dragocenem biseru: 

»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« (Evangelij po Mateju 13,44–46) 

Tako moramo pri disciplini žrtvovanja najprej začeti s priznanjem malikovanja. Vleče nas k stvarem, ki niso Bog. K čemu vleče tebe? Določitev in poimenovanje naših malikov, ki smo jih postavili nad ljubezen do našega Odrešenika, je ključni korak pri poglabljanju našega odnosa z Bogom. Je naša prva ljubezen denar ali ugled ali otroci ali delo? Tu se v nekem smislu vračamo nazaj na disciplino priznavanja grehov. Priznavamo, da Boga nismo ljubili, kakor bi bilo treba. 

Bog odpušča, vendar se ne ustavi zgolj pri tem. Kako naj torej začnemo znova postavljati Boga v središče svojega življenja? Tega ne moremo sami. Disciplina žrtvovanja vpije po delovanju Svetega Duha v našem srcu. Pismo Galačanom 2,19–20 pravi: »Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« Kot žive žrtve se ne krotovičimo na mizi; namesto tega se svobodno podredimo Božji volji in njegovi avtoriteti in njegovemu delu v našem življenju. Kristus v nas. Pridi, Sveti Duh. Maranata. Da bi premagali svoja nagnjenja in oziranje po stvareh, ki niso Bog, potrebujemo njegovo moč. 

Toda kaj je tista prava žrtev, ki jo želi Bog? Jezus nam v Evangeliju po Mateju 9,13 pove: »Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: ›Usmiljenja hočem in ne žrtve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« Žrtvovanje je preobrazba našega srca. Žrtvovanje se kaže v tem, kako živimo svoje življenje in kakšni smo do drugih. Skratka, pravo žrtvovanje je postavljanje drugih nad sebe. In ta princip se še kako dobro prenaša v evangelizacijo. 

Disciplina žrtvovanja mora vedno peljati v to, da zlomljenemu in ranjenemu svetu kažemo in delimo Jezusovo ljubezen. Otresemo se malikov strahu, samozadovoljstva in jaza ter z odprtimi rokami razširjamo dobro novico o Jezusu. Če je Kristus zdaj v nas, potem želi, da ga spoznajo še drugi. Naša daritev Bogu je privolitev, da lahko to stori prek nas. Za svet, ki se utaplja v grehu in žalosti, postanemo posode milosti in usmiljenja. 

Vprašanja za refleksijo: 

• Ti misel na žrtvovanje Bogu povzroča nemir ali ti daje tolažbo? Zakaj?
• Kaj iz tvojega življenja ti pade na pamet, ko razmišljaš o žrtvovanju? Na kakšne načine si postavljal druge stvari nad Boga?
• Kako se lahko najbolje otreseš malikov v svojem življenju?
• Kako lahko žrtvuješ svoj čas, talente ali sredstva, da bi pričeval za Kristusa?