Bitka v umuSample

Ne predajte se!

Ne naveličajmo se in ne izgubimo poguma, ko delamo plemenito in dobro, kajti ob svojem času bomo želi, če se ne utrudimo in opešamo. - Galačanom 6,9

“Kristjanka sem že triindvajset let,” je rekla Cheryl. “Ampak nikamor ne pridem. Tako šibka sem kot takrat, ko sem sprejela Kristusa kot svojega Odrešenka. Še vedno pogrešim. Enostavno ne vem, ali je vredno tega.” Solze so spolzele po njenih licih, ko je pripovedovala o svojih neuspehih. “Medtem ko vem, kaj je prav, tega ne delam. Včasih namenoma naredim kaj nesramnega ali neprijaznega. Le kakšna kristjanka sem?”

“Verjetno rastoča,” sem ji odgovorila.

Začudeno me je pogledala. “Rastoča? Ali si slišala …?”

“Seveda sem slišala. Ampak če ne bi rastla, ne bi objokovala svojih napak. Zadovoljna bi bila s svojim duhovnim nivojem ali pa bi sama sebi zatrjevala, kako dobra si.”

“Ampak tako sem obupana in kolikokrat sem razočarala Boga!”

Nadaljevala sem, da ima prav – da je pogrešila. Vsi kdaj pa kdaj pogrešimo. Nihče ni popoln. Če nismo previdni, dovolimo hudiču, da poudarja, česa nismo dosegli in kje smo šibki. Ko se to zgodi, se počutimo slabo in zlahka bi obupali.

To pa ni pot Duha. Ne glede na to, kaj smo zakuhali v življenju, Bog ne dvigne rok od nas. Duh nas neprestano nagovarja. 

Lahko dovolimo svojim mislim, da premlevamo to, česar nismo naredili, zakaj bi sploh bili bolj duhovni ali kako duhovni bi morali biti po vseh letih krščanstva. To je hudičeva zvijača – hoče, da razmišljamo o svojih napakah in pomanjkljvostih. Če se usmerimo na to, kar nismo ali na to, česar nismo dosegli, dovoljujemo hudiču, da napreduje na bojnem polju našega uma.

Razburjenje moje zaskrbljene prijateljice je bilo zdrav znak, čeprav sama tega ni videla. S pomočjo Svetega Duha lahko hudiča porine nazaj. Ponovno lahko zavzame ozemlje, ki ji ga je satan ukradel.

Cheryl se je zdelo, da sveto, zmagovito življenje pride po veliki zmagi, ki se vrstijo druga za drugo. Seveda doživimo čas velikih prodorov; vendar pa večina naših zmag pride počasi. Pridejo postopoma. Tako, kot če lezemo ped za pedjo naprej. Ker duhovno rastemo počasi, se pogosto ne zavedamo, kako daleč smo že prišli. Če nas hudič pripravi do razmišljanja, da moramo izbojevati eno odločilno zmago za drugo, sicer pa smo zgube, si pridobi pomembno trdnjavo.

Svetovala sem Cheryl in vsem kristjanom, ki se znajdejo v takih temnih trenutkih, naj poslušajo besede apostola Pavla. Svari nas, naj se ne naveličamo ali kot pravi drug prevod, naj ne izgubimo poguma. Pravi: “Ne predajte se. Vztrajajte v boju.”

Življenje je bitka, hudič pa je odločen, da nas premaga in uniči. Nikoli ne bomo dosegli mesta, kjer se ne bi bilo treba boriti. Ampak to ni samo naš boj. Ne samo, da je Jezus z nami, On je za nas. On je ob vas, da vas krepča in vas spodbuja, da greste naprej.

Moja prijateljica se je spominjala svojih neuspehov, jaz pa sem jo spomnila na njene uspehe. “Misliš, da je hudič ta, ki vse nadzira, ampak to ni res. Pogrešila si, ampak si tudi uspela. Vztrajala si in napredovala.”

“Ne predajte se. Ne obupajte.” To sporočilo moramo slišati. Mislim na besede preroka Izaija: “Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical se te po imenu: moj si! Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo. Ko pojdeš skozi ogenj, ne zgoriš niti ne osmodiš in plamen te ne bo ožgal” (Izaija 43,1b–2).

To je Božja obljuba. Ni obljubil, da nam bo odvzel vsako težavo ali stisko, je pa obljubil, da bo vedno z nami, ko gremo skoznje. On je rekel: “Ne boj se.” To je sporočilo, o katerem moramo razmišljati. Ni se nam treba bati, ker je Bog z nami. In ko je Bog z nami, čemu bi skrbeli?

Bog, kljub mojim napakam si z menoj in me spodbujaš, naj ne obupam. Prosim, pomagaj, da si zapomnim, da s Tvojo pomočjo lahko zmagam. Molim v Jezusovem imenu. Amen.