Kako po spontanem splavu ali drugi izgubi žalovati v upanju (Adriel Booker)Sample

Sedmi dan

V pričakovanju nebes

Božja beseda: Iz 43,2

Včasih si Jezusa predstavljamo kot prijaznega mladeniča, ki Boga dopolnjuje na nam nerazumljiv način. Boga pogosto na skrivaj obtožujemo, da je on tisti, ki povzroča trpljenje, in to kljub temu, da njegovo utelešenje kaže ravno nasprotno: Bog se je rodil v kaos našega sveta, da bi v njem naredil red. On ni povzročil nereda. Ni ga »dovolil«. On je svet uredil in odkupil. 

A prav trpljenje nas lahko pripelje v globlje občestvo s Kristusom, saj tako deluje odrešenje: mrtvim stvarem daje življenje, s svojo svetlobo razsvetljuje temo, iz slabega dela dobro. 

Vendar pomni: v našem največjem trpljenju je navzoč On. Ko je naša žalost najgloblja, On dela vse novo. Morda izpolnitve njegove obljube ne bomo videli na način ali v časovnem okviru, ki bi si ga želeli, vendar to ne izniči njegovega odrešenjskega načrta: vstajenje, novo življenje, nič več solza in pričakovanje nebes. 

Nikoli ne misli, da si v svoji bolečini ostala sama. Bog ne bi nikoli dovolil, da bi tvoje trpljenje ostalo brez smisla. Nikoli ne misli, da tega, kar se zdi zlomljeno ali brez življenja, ni mogoče preobraziti in preoblikovati v novo življenje. Nikoli ne misli, da so tvoje solze zaman. In nikoli ne pomisli, da je upanje mrtvo. 

Bog je ob tebi in joče s teboj. Dejaven je, zgodovino oblikuje v smeri končne odrešitve. Vstajenje ne zmanjša pomena smrti, ampak sporoča, da smrt nima zadnje besede. 

Tvojega otročička ni vzel Bog. Smrt je prišla na svet po svobodni volji človeštva. Po Jezusu Kristusu pa je ponovno vstopilo življenje. 

Draga sestra v Kristusu, bodi prepričana, da tudi tvoja največja žalost ni izven dometa Božjega odrešenjskega načrta. Lahko se ti približa in se ti tudi bo – v tvojem trpljenju. On je zmožen bolečino osmisliti in jo tudi bo. Podaril ti bo ravno toliko milosti, kot je potrebuješ, in uporabil bo vsa možna sredstva, da bi odkupil tvoje zlomljeno srce. To je njegova obljuba.

Trpljenje te lahko oslabi, a obenem tudi prebudi, da upanju, življenju in Bogu odpreš srce. Da v globinah najdeš Jezusa.

Ker se to premišljevanje bliža koncu, razmisli o tem, da svojo zgodbo o izgubi izliješ na papir. Vključi čim več podrobnosti. Ne piši o stvareh, ki si se jih naučila med bralnim načrtom. Naj bo to preprosto vaja v pripovedovanju tvoje zgodbe. Medtem ko to počneš, prosi Jezusa, naj ti pokaže, na kakšen način je bil pri tem prisoten. Izroči svojo zgodbo v njegove roke in ga prosi, naj jo nadaljuje.