Get the appKako po spontanem splavu ali drugi izgubi žalovati v upanju (Adriel Booker)Sample
Tretji dan
Venec namesto pepela
Božja beseda: Izaija 61,3
Med žalovanjem boš prišla do naslednjega spoznanja: določene dneve boš dovolj močna, da se boš lahko globoko potopila v Jezusa, in tam se bosta srečala. Spet drugič se mu boš le s težavo približala, a tudi tam ga boš srečala. Božja milost je dovolj velika za oboje.
Božja milost ni odvisna od naše moči, vzdržljivosti, natančnosti ali duhovnih mišic. Potrebna je le naša najmanjša želja, najšibkejši da, in pritegnil nas bo k sebi. Naša šibkost ji daje moč. Njena veličina se kaže v naši odvisnosti. Ljudje imamo izjemno sposobnost prenašanja stiske, ko črpamo iz svoje notranje moči. Ko pa naša notranja moč izvira iz nečesa, oz. Nekoga, ki nas presega, je ta vir večji, kot bi si sploh upali predstavljati.
Ne glede na to, ali smo šibki ali močni, verni ali neverni, trpljenje ne izbira. Izbere človeka. Ko nas ujamejo valovi, ki nas presegajo in nam ne dovolijo ostati nad površjem, moramo svojemu srcu dovoliti, da občuti največjo možno bolečino. Le na ta način bomo namreč spoznali, da smo še vedno živi. Upanje umre zadnje. Šele takrat, ko se dotaknemo dna, se lahko začne pot ozdravljenja. Človeško srce je krhko, a obenem veliko močnejše, kot si predstavljamo.
Globočina ni naš sovražnik ali stvar, ki bi se ji morali upreti. Zahteva pa vso našo pozornost. Ne glede na to, v kakšni obliki je, trpljenje vedno zahteva našo pozornost. Primerjava s podobnim trpljenjem bolečine ne olajša. Tvoja bolečina je samo tvoja in si zasluži dostojanstvo priznanja, saj se šele tam začne pot ozdravljenja.
Ko poimenujemo svoje trpljenje, to ne pomeni, da ga definiramo. Nasprotno. Poimenovati bolečino pomeni, da v Jezusovi navzočnosti iskreno priznamo svojo šibkost. Naša ponižnost nas osvobaja, da lahko sprejmemo njegovo milost. Naš pepel odpira pot njegovemu vencu slave, kar je izjemna izmenjava, Božji odgovor na našo bolečino.
Naše sedanje trpljenje je najboljši opomnik, da življenje daje več, kot smo sami zmožni nositi, a za to potrebujemo Jezusa.
Si že kdaj dobila moč, da si lahko »odrinila na globoko«? Zakaj da? Zakaj ne? Kako je tvoja bolečina vplivala na tvoj odnos z Bogom?
Scripture
About this Plan
To premišljevanje te vabi, da začutiš samo sebe, se boriš, da si popolnoma budna v svojem trpljenju po spontanem splavu ali drugi izgubi. Obenem je tudi vabilo, da dopustiš drugim, da skrbijo zate in te poskusijo razumeti, ter da od drugih žensk slišiš, da bo bolečina sčasoma popustila, čeprav vsi hrepenimo po dnevu, ko bodo naše solze obrisane in bolečine ne bo več. Kjer koli na tej poti žalovanja po izgubi otroka ali kaki drugi izgubi se trenutno nahajaš, molim, da te besede odprejo vrata Božji milosti. Poglobiva se skupaj v to.
More
