Известные библейские стихи из Sv. Lukež 4

Поделиться

»Duh Gospodov je nad menoj, zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje ubogim, poslal me je, da oznanim jetnikom izpuščenje in slepcem izpregled, da izpustim zatirance na svobodo, da razglasim milostno leto Gospodovo.«

In odgovori in reče mu Jezus: Pisano je: »Gospoda, Boga svojega, moli in njemu samemu služi.«

In odgovori mu Jezus: Pisano je: »Ne bo živel človek ob samem kruhu.«

Jezus pa, svetega Duha poln, se vrne od Jordana, in Duh ga vodi po puščavi

In odgovori in mu reče Jezus: Rečeno je: »Ne izkušaj Gospoda, Boga svojega.«

In ko je končal hudič vsako izkušnjavo, odstopi od njega do časa.

In pripelje ga hudič na vrh in mu pokaže vsa kraljestva sveta v trenutku časa. In mu reče hudič: Tebi dam vso to oblast in njih slavo, kajti meni je izročena, in dajem jo, komurkoli hočem. Ti torej če se pokloniš pred menoj, bode vse tvoje. In odgovori in reče mu Jezus: Pisano je: »Gospoda, Boga svojega, moli in njemu samemu služi.«

In pelje ga v Jeruzalem in ga postavi na vrh templja in mu reče: Če si Sin Božji, spusti se odtod doli, kajti pisano je: »Angelom svojim bo zapovedal zate, naj te varujejo,« in »Na rokah te bodo nosili, da se kje z nogo ne udariš ob kamen.« In odgovori in mu reče Jezus: Rečeno je: »Ne izkušaj Gospoda, Boga svojega.«