Известные библейские стихи из Jánoš 4

Поделиться

Bôg je Düh; i ki ga molijo, vu Dühi i v istini ga morejo moliti.

Ali príde vöra i zdaj je, gda ti ístinski molitvárje molili bodo Očo vu Dühi i v ístini. Ár i Oča tákše íšče, naj ga molijo.

Kí pa pijé z vodé, štero njemi jas dám, ne ožíja na veke; nego ta voda, štero njemi jas dám, bode vu njem stüdenec vrejôče vodé na žítek vekivečni.

Odgôvoro je Jezuš i erčé njê: da bi znála dár Boži, i što je té, kí tebi velí: dáj mi piti; tí bi prosila njega, i on bi ti dáo živo vodô.

Velí njim Jezuš: moja hrána je, naj činim tistoga volo, šteri me je poslao, i dokončam njegovo delo.

Velí njemi ta žena: Gospodne, ni zaimala nemaš, i stüdenec je globoki; odkud záto máš živo vodô?

Velí njemi ta žena: znám, kâ Meššiáš príde, kí se velí Kristuš. Gda on príde, nazvêsti nám vsa. Velí njê Jezuš: jas sem, kí z tebom gučím.

Pojdte, poglednite človeka, kí mi je vsa povedao, kakoli sem včiníla, jeli je nej on Kristuš?