Известные библейские стихи из Jánoš 5

Поделиться

Zaistino, zaistino velim vám: kâ, kí rêč mojo čüje, i verje onomi, kí je mené poslao, má žítek vekivečni, i vu sôdbo ne pride; nego je preišao z smrti vu žitek.

Toga, gda bi vido Jezuš ležéčega, i spoznavši, kâ je že dugo betežen, erčé njemi: ščéš zdrav bidti?

Zbrojávajte pisma, ár vi tak štimate, ka vu njih žitek vekivečni máte; i ona so, štera svedočijo od méne. I vi dönok neščete pridti k méni, naj žítek máte.

Velí njemi Jezuš: stani gori, vzemi postelo tvojo i hodi. I preci je zdrav grátao te človek, i vzéo je postelo svojo, i hodo je. Bila je pa Sobotta vu onom dnévi.

Záto je odgôvoro Jezuš, i erkao je njim: zaistino, zaistino velim vám, ne more Sin činiti od sébe nikaj, nego či kâ vídi Očo činéčega. Ár, štera on činí, tista i Sin rávno tak činí.