1 Mojzes 43
43
Jožefovi bratje drugič v Egiptu
1Lakota pa je hudo stiskala deželo. 2Ko so použili žito, ki so ga prinesli iz Egipta, jim je oče rekel: »Kupite nam zopet nekaj živeža!« 3Juda mu je odgovoril: »Oni mož nam je izrečno zatrdil: ‚Ne boste videli mojega obličja, ako ne bo vašega brata z vami.‘ 4Če hočeš poslati našega brata z nami, pojdemo in ti kupimo živeža. 5Ako ga pa nočeš poslati, ne pojdemo; kajti mož nam je rekel: ‚Ne boste videli mojega obličja, ako ne bo vašega brata z vami.‘« 6Izrael je rekel: »Zakaj ste mi storili to hudo, da ste izdali možu, da imate še enega brata?« 7Odgovorili so: »Mož je natančno povprašal po nas in po naši rodovini, ko je rekel: ‚Ali vaš oče še živi? Ali imate še katerega brata?‘ In odgovorili smo mu na ta vprašanja. Smo li mogli vedeti, da poreče: ‚Pripeljite svojega brata?‘« 8Juda pa je rekel očetu Izraelu: »Pošlji mladeniča z menoj, da se vzdignemo in odidemo, da si ohranimo življenje in ne umrjemo mi in ti in naši otroci. 9Jaz sem porok zanj. Iz mojih rok ga terjaj! Če ga ne pripeljem k tebi in ga ne postavim pred tvoje obličje, bom jaz kriv pred teboj vse dni. 10Kajti ko bi ne bili odlašali, bi bili zdaj že dvakrat nazaj prišli.«
11In oče Izrael jim je rekel: »Če pa je to tako, storite tole: vzemite v svojih vrečah najboljših pridelkov te dežele in nesite možu darilo: nekaj mastike in nekaj medu, kozlinca in ladana, kločkov in mandeljnov! 12Vzemite s seboj dvakrat toliko denarja; kajti denar, ki je bil vrnjen na vrhu vaših vreč, nesite s seboj nazaj; nemara je bila pomota! 13Tudi svojega brata vzemite, dvignite se in pojdite zopet k onemu možu! 14Vsemogočni Bog pa naj vam nakloni usmiljenje onega moža, da vam izpusti drugega vašega brata in Benjamina. Jaz pa, kakor sem bil brez otrok, sem spet brez otrok!«
Srečanje z Jožefom
15Tedaj so vzeli možje to darilo; tudi dvakrat toliko denarja so vzeli s seboj in Benjamina; dvignili so se in odšli v Egipt ter stopili pred Jožefa. 16Ko je Jožef videl pri njih Benjamina, je velel oskrbniku svoje hiše: »Pelji te može v hišo, zakolji klavno žival in pripravi obed! Kajti ti možje bodo opoldne jedli z menoj.« 17In mož je storil, kakor mu je Jožef zapovedal; mož je peljal te može v Jožefovo hišo.
18Možje pa so se bali, ker so bili pripeljani v Jožefovo hišo in so dejali: »Zaradi denarja, ki je prišel zadnjič v naše vreče, nas peljejo noter, da nas obdolžijo, planejo na nas ter nas vzamejo za sužnje z našimi osli vred.« 19Zato so stopili k oskrbniku Jožefove hiše in ga nagovorili pred hišnimi vrati. 20Rekli so: »Prosimo, gospod! Prišli smo zadnjič sem, da kupimo živeža. 21Ko smo pa prišli v prenočišče in odprli vreče, glej, je bil denar vsakega izmed nas na vrhu njegove vreče, naš denar po svoji polni teži; zato smo ga s seboj nazaj prinesli. 22Pa tudi drug denar smo s seboj prinesli, da kupimo živeža. Ne vemo, kdo je položil naš denar v vreče.« 23Odgovoril je: »Mir vam bodi! Nikar se ne bojte! Vaš Bog in Bog vašega očeta vam je dal zaklad v vreče; vaš denar je prišel do mene.« Potem je privedel k njim Simeona.
24Mož je nato pripeljal te može v Jožefovo hišo in dal vode, da so si noge umili, in njih oslom je dal klaje. 25Medtem so pripravili darilo, preden bi Jožef opoldne prišel; slišali so namreč, da bodo tam obedovali.
26Ko je prišel Jožef v hišo, so mu izročili darilo, ki so ga imeli s seboj, in so se mu priklonili do tal. 27Vprašal jih je, kako se jim godi, in rekel: »Ali se vašemu staremu očetu, o katerem ste govorili, dobro godi? Ali še živi?« 28Odgovorili so: »Dobro se godi tvojemu hlapcu, našemu očetu; še živi.« In pripognili so se in priklonili. 29Ko je dvignil oči, je zagledal brata Benjamina, sina svoje matere, ter rekel: »Ali je to vaš najmlajši brat, o katerem ste mi govorili?« In je dejal: »Bog ti bodi milostljiv, moj sin!« 30Potem je Jožef hitro prenehal; kajti pred bratom se mu je milo storilo in bil je na tem, da bi se zjokal; zato je šel v izbo in se tam razjokal.
31Ko si je umil obraz in prišel ven, se je premagoval in rekel: »Nosite jedi!« 32In prinesli so posebej njemu, posebej njim in posebej Egipčanom, ki so jedli z njim; kajti Egipčani ne smejo jesti s Hebrejci, ker je Egipčanom to gnusoba. 33Sedeli so pa pred njim razvrščeni po starosti, od prvorojenega do najmlajšega. Zato so se možje med seboj z začudenjem pogledovali. 34Dal jim je nositi jedila izpred sebe. Benjaminov delež pa je bil petkrat večji ko deleži vseh drugih. Tako so pili in postali z njim dobre volje.
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!