1 Mojzes 44
44
Zadnja preskušnja bratov
1Nato je ukazal oskrbniku svoje hiše: »Napolni vreče teh mož z živežem, kolikor bodo mogli nesti, in položi vsakemu njegov denar na vrh njegove vreče! 2Mojo čašo pa, srebrno čašo, deni na vrh vreče najmlajšega hkrati z denarjem za njegovo žito!« In storil je po Jožefovem naročilu.
3Ko je zasvitalo jutro, so odpustili može z njihovimi osli. 4Izšli so iz mesta; še niso bili daleč proč, ko je ukazal Jožef oskrbniku svoje hiše: »Vzdigni se, hiti za možmi, in ko jih dojdeš, jim reci: ‚Zakaj ste dobro s hudim povrnili? 5Zakaj ste mi ukradli srebrno čašo? Ali ni to tista, iz katere moj gospod pije in s katero prerokuje? Hudo ste ravnali, da ste to storili.‘«
6Ko jih je došel, jim je govoril te besede. 7Odgovorili so mu: »Zakaj govori gospod tako? Bog ne daj, da bi tvoji hlapci kaj takega storili! 8Glej, denar, ki smo ga našli na vrhu svojih vreč, smo prinesli nazaj k tebi iz kanaanske dežele. Kako bi mogli torej ukrasti iz hiše tvojega gospoda srebro ali zlato? 9Pri katerem izmed tvojih hlapcev se najde, ta naj umrje, mi pa bomo, gospod, tvoji sužnji.« 10Odgovoril je: »Čeprav bi se zdaj moralo zgoditi po vaših besedah, naj bo vendar tisti, pri katerem se najde, moj suženj; vi pa boste prosti.« 11In hitro je postavil vsak svojo vrečo na tla in vsak je svojo vrečo odprl. 12In preiskoval je: pri najstarejšem je začel in pri najmlajšem je končal; in našla se je čaša v Benjaminovi vreči. 13Tedaj so raztrgali svoja oblačila, otovorili vsak svojega osla ter se vrnili v mesto.
14Tako je prišel Juda z brati v Jožefovo hišo, ko je bil ta še tam; in vrgli so se pred njim na tla. 15Jožef jim je rekel: »Kaj ste to storili? Ali ne veste, da zna mož, kakršen sem jaz, prerokovati?« 16Juda je odgovoril: »Kaj naj rečemo gospodu? Kaj naj govorimo in s čim naj se opravičimo? Bog je našel krivdo na tvojih hlapcih. Glej, zdaj smo sužnji gospodovi, mi kakor ta, pri katerem se je našla čaša.« 17Pa je rekel: »Bog ne daj, da bi to storil! Mož, pri katerem se je našla čaša, ta mi bo suženj, vi pa pojdite v miru k svojemu očetu!«
Juda posreduje
18Juda pa je stopil k njemu in rekel: »Prosim, gospod, naj sme tvoj hlapec spregovoriti besedo pred svojim gospodom. Naj se ne vname tvoja jeza zoper tvojega hlapca. Saj si kakor faraon. 19Vprašal si, gospod, svoje hlapce: ‚Ali imate še očeta ali brata?‘ 20Odgovorili smo gospodu: ‚Imamo še starega očeta in mladeniča, ki se mu je rodil v starosti; njegov brat je umrl; tako je ostal sam od svoje matere; zato je ljubljenec svojega očeta.‘ 21Ti pa si zapovedal svojim hlapcem: ‚Pripeljite ga k meni, da ga vidim s svojimi očmi!‘ 22Odgovorili smo gospodu: ‚Mladenič ne more zapustiti svojega očeta; če bi zapustil očeta, bi ta umrl.‘ 23Pa si dejal svojim hlapcem: ‚Če ne pride z vami vaš najmlajši brat, ne boste videli več mojega obličja.‘ 24Ko smo pa prišli k svojemu očetu, tvojemu hlapcu, smo mu sporočili gospodove besede. 25Naš oče pa je rekel: ‚Kupite nam zopet nekaj živeža!‘ 26Dejali smo: ‚Ne moremo iti; le če bo naš najmlajši brat z nami, pojdemo; kajti ne smemo videti moževega obličja, ako ni našega najmlajšega brata z nami.‘ 27Rekel nam je moj oče, tvoj hlapec: ‚Vi veste, da mi je žena rodila dva sina. 28Eden je odšel od mene in sem dejal: Resnično, raztrgan, raztrgan je! In nisem ga videl do zdaj. 29Ako vzamete še tega izpred mojega obličja in ga zadene nesreča, spravite moje sive lase od žalosti pod zemljo.‘ 30Ko bi torej jaz zdaj prišel k svojemu očetu, tvojemu hlapcu, in bi mladeniča, na katerega je navezan z vso dušo, ne bilo z nami, 31bi umrl, ko bi videl, da ni mladeniča, in tvoji hlapci bi res spravili sive lase svojega očeta, tvojega hlapca, zaradi žalosti pod zemljo. 32Kajti tvoj hlapec je s svojim poroštvom dobil mladeniča od očeta, ko je rekel: ‚Če ga ne pripeljem k tebi, bom jaz kriv pred očetom vse dni.‘ 33Zdaj torej naj ostane, prosim, tvoj hlapec namesto mladeniča za sužnja gospodu; mladenič pa naj gre z brati! 34Kako naj namreč brez mladeniča grem k očetu? Ne, naj ne gledam bridkosti, ki bi zadela mojega očeta!«
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!