1 Mojzes 45
45
Jožef se da spoznati
1Tedaj se Jožef ni mogel več premagovati vpričo vseh, ki so stali pri njem. Zaklical je: »Pošljite vse od mene ven!« Tako ni bilo nikogar pri Jožefu, ko se je dal bratom spoznati. 2Tedaj je na glas zajokal, tako da so slišali Egipčani in čula tudi faraonova hiša. 3Potem je rekel Jožef svojim bratom: »Jaz sem Jožef! Torej moj oče še živi!« Bratje pa mu niso mogli odgovoriti; tako so osupnili pred njim. 4Jožef pa je rekel bratom: »Stopite, prosim, bliže k meni!« In ko so pristopili bliže, je dejal: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste ga prodali v Egipt. 5Zdaj pa se nikar ne žalostite in si ne očitajte, da ste me prodali semkaj! Kajti Bog me je poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju. 6Že dve leti je lakota v deželi in bo še pet let, ko ne bo oratve ne žetve. 7Zato me je Bog poslal pred vami, da ohrani vaš rod na zemlji in vas s čudovito pomočjo obvaruje pri življenju. 8Tako me torej niste vi semkaj poslali, temveč Bog, ki me je postavil za očeta faraonu in za gospodarja vsej njegovi hiši in za vladarja vse egiptovske dežele.
9Pojdite hitro k mojemu očetu in mu recite: ‚Tako pravi tvoj sin Jožef: Bog me je postavil za gospodarja vsemu Egiptu; pridi k meni, nikar se ne mudi! 10Prebival boš v gesenski deželi in boš blizu mene, ti in tvoji sinovi in sinovi tvojih sinov, tvoja drobnica in tvoja goved, in vse, kar imaš. 11Tu te bom živil, kajti še pet let bo lakota, da ne obubožaš s svojo družino in z vsem, kar imaš.‘ 12Glejte, vaše oči in oči mojega brata Benjamina vidijo, da moja usta govorijo z vami. 13Naznanite torej mojemu očetu vse moje dostojanstvo v Egiptu in vse, kar ste videli, ter mojega očeta hitro sem pripeljite!«
14Potem se je oklenil brata Benjamina okoli vratu in jokal; tudi Benjamin je jokal ob njegovem vratu. 15Nato je poljubil vse brate in jokal pri njih; potem so njegovi bratje z njim govorili.
Faraonovo povabilo
16Tudi v faraonovi hiši se je raznesel glas: »Jožefovi bratje so prišli!« In razveselil se je faraon s svojimi služabniki. 17In faraon je rekel Jožefu: »Povej svojim bratom: ‚Tole storite! Otovorite svojo živino in pojdite hitro v kanaansko deželo! 18Vzemite očeta in svoje družine ter pridite k meni! Dal vam bom, kar je dobrega v egiptovski deželi, dà, najboljše reči v deželi boste uživali.‘ 19Dalje jim naroči: ‚Tole storite: Vzemite si iz egiptovske dežele vozove za svoje otroke in žene; posadite tudi očeta nanje in pridite! 20Naj vam ne bo žal za vašo hišno opravo; kajti vaše bo vse, kar je v vsej egiptovski deželi dobrega.‘«
Vrnitev v Kanaan
21Izraelovi sinovi so storili tako. Jožef jim je dal vozove po faraonovem naročilu; dal jim je tudi brašna na pot. 22Njim vsem je še dal, vsakemu posebej, praznično oblačilo. Benjaminu pa je dal tristo srebrnikov in pet prazničnih oblačil. 23Očetu pa je poslal deset oslov, obloženih z najboljšimi rečmi iz Egipta, in deset oslic, obloženih z žitom, kruhom in živili, očetu za pot. 24Potem je brate odslovil. Ko so odhajali, jim je rekel: »Ne vznemirjajte se na potu!«
25Tako so odšli iz Egipta in prišli v kanaansko deželo k svojemu očetu Jakobu. 26Sporočili so mu: »Jožef še živi in je vladar nad vso egiptovsko deželo!« Ali njegovo srce je ostalo hladno; zakaj ni jim verjel. 27Ko so mu pa pripovedovali vse Jožefove besede, ki jim jih je govoril, in je videl vozove, ki jih je poslal Jožef, da bi ga odpeljali, tedaj je očetu Jakobu oživel duh. 28In Izrael je rekel: »Zadosti! Moj sin Jožef še živi! Pojdem, da ga vidim, preden umrjem!«
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!