On vidi, On ve, On skrbiSample

Jezus je storil veliko čudežev. Zdravil je bolne, izzival judovske voditelje, klical učence in celo prenašal skušnjave in zavrnitve. Velikokrat se je tudi Jezus umaknil, da bi bil sam in molil.

Lukov evangelij nam pokaže Kristusovo človeškost. Jezus je Božji Sin in je popolnoma človek. Jezus je doživljal enaka čustva, kot jih doživljamo mi, in prestal je enake (ali veliko večje) skušnjave. Izkusil je lakoto, žalost, veselje, navdušenje, razočaranje in izdajo. Vendar je bil v vseh teh stvareh brez greha.

V današnjem branju je Jezus izbral učence in nato Svojim sledilcem posredoval močno, teološko bogato sporočilo. Toda tisto, kar je najbolj ključnega pomena, je, kaj se je zgodilo tik pred temi dogodki: Jezus je šel sam molit.

Pogosto slišimo, da če je Jezus potreboval čas sam z Bogom, potem ga mi potrebujemo toliko bolj. Čeprav je to res in moramo preživeti nekaj časa z našim nebeškim Očetom, je morda bilo več tega, da se je Jezus pogosto umikal stran od drugih, da bi molil. Jezus je želel preživeti čas s svojim Očetom. Jezus je vedel, da je Oče njegov vir, vzdrževalec, tolažba in veselje. Jezus se ni samo umaknil, da bi preživel čas sam z Bogom, ko je bil v stiski; to je storil, da bi poglobil Svoj odnos s Svojim Očetom.

Na podlagi takšnih odlomkov se lahko osredotočimo ne samo na to, da je Jezus potreboval biti v Božji navzočnosti, ampak tudi na to, da je želel biti v Božji navzočnosti. Bolj ko nam je molitev v življenju na prvem mestu, bolj si bomo želeli biti v Božji navzočnosti. Več časa kot preživimo z Njim, bolj prepoznavamo veselje in mir, ki prihajata samo iz Njegove prisotnosti. Jezus je redno iskal čas sam z Očetom. Živimo torej tako, da varujemo naš dragoceni, neprecenljivi čas z Bogom.