On vidi, On ve, On skrbiSample

V času Jezusovega življenja je bil izraelski narod pod nadzorom rimskega cesarstva. Medtem ko so bili Judje močno obdavčeni in zatirani na številne druge načine, so jim Rimljani še vedno dovolili svobodno častiti Boga. Ker so bili Rimljani pogani, se mnogi Judje niso družili z njimi, ker so zaradi svojega načina življenja v skladu z judovskim zakonom postali obredno nečisti.

Kljub temu je bilo nekaj Judov, ki so pristali delati za Rimljane. Levi je bil eden od teh ljudi. Kot pobiralec davkov za rimsko vlado je Levi zbiral denar od svojih soljudi Judov in ga pošiljal nazaj v Rim. Številni pobiralci davkov so imeli sloves, da so ljudem zaračunavali več, kot so zahtevali Rimljani, da bi ustvarili dobiček. Pobiralci davkov v Izraelu niso bili spoštovani – bili so prezirani – tako s strani preprostih ljudi kot tistih na položajih, kot so farizeji in strokovnjaki za pravo.

Luka ne pove veliko o tem, kdo je bil Levi ali kako in zakaj je postal pobiralec davkov. Kar nam pove, je, da je Levi takoj, ko je Jezus rekel: »Hodi za menoj,« vse pustil za sabo in za Jezusa priredil veliko gostijo.

Levijeva preteklost Jezusa ni odvrnila od tega, da bi ga poklical. Jezusu niso bili pomembni njegovo bogastvo, poklic, politična pripadnost in ugled. Pomembno je bilo to, da je pustil vse, da bi bil Njegov učenec.

Vsebina, ki jo bomo vse pogosteje videli v Lukovem evangeliju je, kako so tisti, ki jih judovski voditelji niso imeli za »pravične«, sprejeli Jezusa in Mu sledili. Jezus ni prišel rešit tistih, ki niso verjeli, da potrebujejo rešitev. Prišel je rešit tiste, ki priznajo svoj greh, zlomljenost in potrebo po Odrešeniku. Jezus je sprejel te ljudi z odprtimi rokami, tako kot sprejema nas, ko Mu prinesemo svoje grehe in pomanjkljivosti. Jezus nas kliče, da začnemo novo življenje z Njim, tako da pustimo preteklost za sabo in hodimo za Njim.