On vidi, On ve, On skrbiVzorec

Jezus ni bil kot drugi judovski rabini. Kot prvo je Jezus dovolil ženskam, da Mu sledijo in igrajo sestavni del Njegove službe. Ne samo, da je Jezus sprejemal in pozdravljal ženske v prostorih, ki so bili običajno samo za moške, ampak jim je dovolil, da finančno podpirajo Njegovo službo. Tako kot ženska, ki je Jezusa mazilila z dragim oljem, so Marija, Ivana in Suzana dale Jezusu, kar so imele zaradi tega, kar jim je dal: odpuščanje in odrešenje.

V rimski kulturi prvega stoletja je bila družina osrednjega pomena družbe. Družinske vezi so bile močne, zvestoba pa globoka. Jezusovi komentarji v tem razdelku razkrivajo še en način, po katerem se je razlikoval od drugih judovskih rabinov. Jezus ni zavrnil lastne družine, ampak je učil, da so Njegovi pravi družinski člani tisti, ki poslušajo Božjo besedo in jo ubogajo. Luka to vključuje, da bi nam pokazal, da bi morala biti naša prednostna naloga vedno slediti Božji Besedi in temu, kar v njej pravi, ne glede na to, kar nam lahko govori kultura. Naša zvestoba je vedno na prvem mestu Kristusu.

Judovski voditelji so nenehno nasprotovali Jezusu, ker sta se Njegov nauk in življenje razlikovala od tistega, kar so verjeli, da je pravilno. Toda Jezus nam pokaže nov način razumevanja Božje besede. Judovski voditelji so bili bolj zvesti svoji kulturi in ritualu kot resnici Božje besede. Jezus jim je pokazal, da je Božja beseda vedno večja od kulture.

Težko je ugotoviti, kaj ustreza Božji besedi in kaj je kulturno sprejemljivo. Potrebna je modrost, razsodnost in navodila Svetega Duha. Potreben je čas, da se naučimo Božje besede, razvijemo ponižnost in imamo srce, ki se zaveda, da se bomo pogosto motili in da potrebujemo popravek. Imeti srce kot dobro zemljo pomeni, da slišimo Božjo besedo in jo ubogamo, ne glede na vse.

Jezus je poznal Božjo besedo in jo je izpolnjeval. Čeprav je s Svojimi dejanji izpodbijal obrede in kulturo judovskih voditeljev, je izpolnjeval Božjo voljo. Bodimo Jezusovi sledilci, ki si prizadevamo slediti Božji besedi, ne glede na smer, v katero gre naša kultura (vključno z našo krščansko subkulturo).