On vidi, On ve, On skrbiVzorec

Jezusovih dvanajst apostolov je bilo priča, kako je naredil številne čudeže. Ko jih je Jezus poslal ven, jim je dal moč in oblast nad demoni in boleznimi ter jim rekel, naj oznanjajo Božje kraljestvo in zdravijo bolne. Apostoli so se vrnili in poročali o vsem, kar so storili. Luka nam teh podrobnosti ne razkrije, vendar nam pove, da je njihova misija povzročila precejšnje razburjenje. Celo Herod, ki je ubil Janeza Krstnika, je želel vedeti, kdo je Jezus.

Kasneje tistega dne se je zbrala množica ljudi, ki so bili lačni. Učenci so se pravkar vrnili, ko so šli ven in delali čudeže s Kristusovo avtoriteto, zato jim je Jezus rekel: »Dajte jim jesti.«

Ko je Jezus poslal dvanajsterico, jim je naročil, naj s seboj ne nosijo ničesar: nobene dodatne obleke, nobene hrane, niti denarja. Bili so popolnoma odvisni od Boga in Njegove oskrbe zanje. Lahko domnevamo, da jim je Bog zagotovil vse, kar so potrebovali na njihovem potovanju – dovolj hrane in zalog za vsakega od njih vsak dan. Ne glede na to, ali je ta zagotovitev prišla na izredne ali običajne načine, je bila še vedno Božja zagotovitev. In poleg tega so apostoli zdravili bolne in delali čudeže. Imeli so vero v to, kar lahko Jezus stori po njih.

Kot so stali pred Jezusom za petami teh dogodkov, je njihova vera omahovala. Ali niso verjeli, da lahko naredijo nekaj tako velikega, ali pa so prepustili Jezusu, da izvede čudež, ker je bil tam z njimi. Njihovo pomanjkanje vere jim je preprečilo, da bi jih Bog v tistem trenutku popolnoma uporabil.

Vendar po Svoji milosti Jezus ni dovolil, da bi Mu strah ali dvom apostolov preprečil, da bi Svoje ljudstvo zasul s sočutjem. Še vedno je zagotavljal. Nahranil je vsako osebo v množici, Njegovi učenci pa so še vedno blagoslavljali ljudi.

Bog lahko zagotovi hrano za dva človeka na potovanju z običajnimi sredstvi ali pa se odloči, da bo nahranil pet tisoč ljudi s petimi hlebci in dvema ribama. Vsak odgovor na molitev, ne glede na to, kako nepomemben se nam zdi, je še vedno odgovor nebeškega Boga, ki se skloni, da bi poskrbel za Svoje ljudstvo. Ni nam treba skrbeti, ali je Bogu težko ali lahko odgovoriti na naše molitve. Kar je za nas izjemno, za Njega, Vsemogočnega, ni nič posebnega.