Nadnaravno življenjeSample

Živeti s pogledom v večnost

Mnogi kristjani imajo napačen pogled na posmrtno življenje. Sveto pismo ne razkriva v polnosti, kako bo izgledalo, a eno je gotovo: po smrti zagotovo ne bomo igrali na harfo ali peli brez prestanka, medtem pa plavali na oblakih. Ne bomo samo sedeli na nebeških kavčih in se pogovarjali s pokojnimi ljubljenimi ali znanimi verniki.

Zagotovo pa se bomo veselili življenja, ki nam ga bo nudil raj, uživali v tem, kar je Bog ustvaril, in skupaj z božanskimi bitji, ki so mu ostala zvesta, skrbeli zanj. Nebo in zemlja ne bosta več dva ločena prostora.

Poznavanje naše usode bi moralo oblikovati naše razmišljanje že tukaj in zdaj. Kot je rekel apostol Pavel: »Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9). Zavedanje tega spektakularnega, veličastnega izida, nam nudi boljši vpogled v naše sedanje okoliščine. Potem ko je Pavel napisal te besede, je v svojem drugem pismu Korinčanom povedal naslednje:

Slavljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe. On nas tolaži v vsaki naši stiski ... Nočemo namreč, bratje, da bi vi ne vedeli za našo stisko, ki nas je zadela v Aziji. Čez mero in čez naše moči nas je obtežila, tako da smo obupali celo nad življenjem. Da, sami v sebi smo sprejeli smrtno obsodbo, da ne bi več zaupali vase, ampak v Boga, ki obuja mrtve. (2 Kor 1,3–4; 8–9)

Živimo lahko samo na dva načina: tako da mislimo na svoj poslednji cilj ali pa ne. Če bi se zavedali svoje usode, bi najverjetneje spremenili svoje obnašanje. Če bi vedel, da si boš nekoč delil stanovanje ali delal v pisarni z osebo, ki jo kritiziraš, omalovažuješ in drugače zaničuješ, bi zagotovo vložil več truda in delal za mir, ga spodbujal in bil morda celo njegov prijatelj. Kako je torej mogoče, da tako slabo ravnamo z drugimi verniki? Kako to, da ne vložimo toliko energije, da bi nevernika usmerili k Jezusu, kot jo vložimo v to, da bi se z njim spopadli kot s sovražnikom? Lahko imamo pred očmi večnost ali pa ne.

Koliko oblasti ti mora Jezus zaupati, da boš srečen? Vprašanje se morda zdi čudno, saj bi bilo vsako Jezusovo darilo čudovito. Zakaj se torej potegujemo za položaj z drugimi verniki? Zakaj se prepiramo, hočemo imeti prednost, biti v središču pozornosti in imeti osebno korist? Ali nismo nič boljši od Korinčanov, ki jih je moral Pavel opomniti na njihovo usodo? Lahko si želimo vladati in kraljevati z njim ali pa ne.

Kristjan, čas je, da začneš živeti in se zavedati, kdo si, in spoznaš načrte, ki jih ima Bog zate.