Nadnaravno življenjeSample

Živeti z namenom v objemu nadnaravnega

Sprejemanje nadnaravne resničnosti duhovnega sveta Svetega pisma je bistvenega pomena za razumevanje te Knjige vseh knjig. To pojasnjuje, zakaj greh malikovanja ni kakršenkoli greh, pač pa največji greh. Izrael je bilo izvoljeno ljudstvo, zato bi moralo biti zvesto Bogu. Ko pa so Izraelci začeli častiti druge bogove, so bili tako kot vsi ostali narodi, poslani v izgnanstvo in izobčeni. 

To je glavni razlog, zakaj je vera nujen element odrešenja. Bog ne išče boljšega obnašanja. On išče vero in zvestobo. Ko se odločimo, da svoje srce uskladimo z Božjim, nas bo on rešil. Kar sejemo, to bomo nekega dne želi.

Vera v zvestobo za nas danes pomeni, da sprejmemo to, kar je Jezus storil na križu, ko se je učlovečil. Naša etika in naše obnašanje (naša dela) ne pomenita, da postanemo dovolj zvesti, da bi nas Bog sprejel, pač pa da sledimo njegovim zapovedim, ker smo ga že izbrali. In njegove zapovedi nas bodo pripeljale do sreče in zadovoljstva, ker nas usmerjajo stran od uničevanja sebe in drugih. Omogočajo vpogled v življenje v harmoniji z Bogom in preostalimi člani njegove družine, ki je obenem tudi naša družina, vidna in nevidna, v njegovem kraljestvu, v novem raju ... 

Biti član Božje družine ima le en pogoj: neomajno vero v Boga, ki je prišel k nam v osebi Jezusa Kristusa. To članstvo nam ne podeljuje le čudovitih privilegijev, ampak nam daje tudi jasen življenjski cilj. Člani Božje družine imamo poslanstvo: biti moramo Božji zastopniki pri ponovni vzpostavitvi njegovega kraljestva na Zemlji in se truditi pridobivati nove člane. Do časa, ko se bo Gospod vrnil, smo torej Božje orodje za pospeševanje velike spremebe, ki se je začela že v Apd 2, ko se je rodila Cerkev, ki je Kristusovo telo. Kakor se je zlo po neuspehu prvih ljudi iz raja kot okužba širilo po človeštvu, tako se evangelij širi kot protistrup po istem okuženem gostitelju. Poklicani smo, da med ljudi ponesemo resnico o Bogu, o njegovi brezmejni ljubezni do vseh narodov in o njegovi nespremenljivi želji, da bi s svojo družino prebival v zemeljskem domu, ki si ga je želel že vse od stvarjenja sveta. Samo tako bo raj ponovno zaživel.

Znanstveno dejstvo je, da se celine vsako leto oddaljujejo druga od druge. Vendar pa človek s svojimi čutili tega drsenja ne more zaznati. Kaj se dogaja, vemo le zaradi naknadno opravljenih opazovanj. Tako je tudi z enakomernim, neizprosnim širjenjem Božjega kraljestva. S prostim očesom ne moremo zaznati, kako se vsak dan krčijo območja bogov in sil teme ali kako po drugi strani evangelij osvobaja tiste, ki jih doseže. Toda to drži kot pribito.

Če želimo v tej zgodbi videti sebe, se je potrebno trdno zavedati, da Bog še vedno uresničuje svoj načrt, čeprav ga ne vidimo. Ne moremo resnično trditi, da verjamemo v nevidni, nadnaravni svet, hkrati pa ne verjeti, da je Božja inteligentna previdnost dejavna v naših življenjih in v človeški zgodovini nasploh. Bog želi, da živimo z namenom in pri tem verjamemo, da so njegova nevidna roka in nevidni dejavniki, ki so zvesti njemu in nam (Heb 1,14), vpleteni v naše življenje, tako da se Božji cilj globalnega raja nezadržno premika naprej.

Vsak od nas je bistvenega pomena za pot v kraljestvo in obrambo tega kraljestva. Vsak dan nam omogoča stik z ljudmi, ki so pod oblastjo teme in priložnosti, da drug drugega spodbujamo pri težki nalogi izpolnjevanja našega namena v nepopolnem svetu. Vse kar storimo in rečemo, je pomembno, čeprav morda nikoli ne bomo vedeli zakaj in kako. Toda naša naloga ni videti. Naša naloga je delati. Hoja v veri ni nekaj pasivnega, ampak ima svoj namen.