YouVersion လိုဂို
ရှာရန် အိုင်ကွန်

MAREKÙT 9

9
At yì an nagot, ìlùk nane pak hogo u re, nekalìat asigin o,” ìlùk yogoisasike. 1Atì'nogo yogoisasikesik he, wene aike mel yogoisasike:
“Hit ninom metek welagep yoma mene aike wa'lagì'lek logolìk, Ala omamerogo awe a'ma hisikenem hineileken arat hogoin o, ìlùk eberogoat yogohisìgì,” ìlùk yogoisasike.
At Yesùt tom oba lagalìk were'ma elokoken hùnogoat haga'lagaike wene.
(Mat.17:1-13; Luk.9:28-36)
2At Yesùt en wene atì'nogo yogoisasikesik he, nogo ineki 6 ìlùk en, Peterùt mel, Yakobùt mel, Yohanet mel, inaligat wogisek tom uan aike ba lagasike. Lagasikesik were'ma, at ebe it ineilhanem hùnogoat haga'lagìk, 3asu elokoken hùnogoat kut amùlìt apik haga'lagìk, isike. Atì'nogo haga'lagaike atì, apùnì kweangma yoma su sobalhù inelu mene nen sobalhenem amùlìt haga'lagarek hak lek. We, hùnogoat amùlìt kureak haga'lagaike atì. 4Atì'nogo haga'laganem ineileken lakhasukwa re, at Elia Musa eperak weinam agaukwasik Yesùt inom wene ane ikenem isasukwa. 5Atì'nogo isasukwasik, at Peterùt en he, Yesùt mel yogosike:
“Noe. Nit o yoma hano welago hìgì. Halok, nit en o sabu hìnagan, hat hesik aike, Musa hesik aike, Elia hesik aike, wùthikogoin o,” ìlùk yogosike. 6Atì'nogo yogosike atì re, Peterùt agaiya'lak inom inayùk agaukwasik he, at an wene nìkì'nogo u heat, hùthìgì'lek logolìk yogosike atì. 7Atì'nogo ikenem he, ohena sebelinabi wagaikesik, at Ala ane ohena a'nogo a'la nen, mel yogoisasike:
“An naput netaùken hutik mene ebe arìat o. Halok, at ane holek logoino o,” ìlùk yogoisasikomo re, 8it Peterùt lak ineileken hepok nayo-hayo isukwa mene re, it aike inom le'ma. We, Yesùt aligat enek were'ma hasukwa.
9Atì'nogo haga'lùk he, tom oba nen pi waga logolìk, at Yesùt en he, mel yogoisasike:
“An abat ta'lasi wagagi a'nogo nebe noatenem wa'larìk en, hobuk neluk agì'lek werek kolek, an nebe haga'laganem hineileken neegep a'nogo, apùnì aike motok yogoisagùp o. We, hobuk neluk agì halok en, yogoisasak o,” ìlùk inasuk warìk warìk, wogisek pi wagaike. 10Inasuk wasikomo re, wene ina'la wanhukwa meneat he, it-it ìkì logolìk mel isukwa:
“Noatenem hobuk neluk asigin ìlùk ike atì nìkì'nogo hagasigin mene hesik ike,” ìlùk wene ero herarìk herarìk pi wagaukwa. 11Atì'nogo ìlùk pi waga logolìk, Yesùt oba hinok mel wanhukwa:
“It ap Ala ane helal waganek esewerek mene amanogo nen he;
Elia tak wesigin o, ìlùk ìlì'logo atì nìkì'nogo nen,” ìlùk hinok wanhukwa. 12Hinok wanhukwama, at en he, mel yogoisasike:
“At Elia tak wìrìk he, yì hagatìk tì hagatìk tegeli wesigin, ìlì'lùgì atì eberogoat meneat he, an abat ta'lasi wagagi a'nogo hesik wene helal yì'nogo waganogo hesukwama werek:
At ebe ninabìt, ìlùk, heraksìlìk, yì aik tì aik motok weak hagarogo hogoin o, ìlùk helal waganogo hesukwama werek atì nena hesik isukwa akegep. 13Atì'nogo isukwama werek meneat he, an nen aike yogohisak. At Elia ebe arat wagaike meneat he, at hesik,
Tì'nogo hagasugun, ìlùk helal waganogo hesukwa higit hogo it apùnì nen atì'nogo hagasu walok enat weagathesukwa,” ìlùk yogoisasike.
Yesùt en mokareke oabùt weak mene yekerek aike a'la kìlìk were'ma henogo wulapike wene
(Mat.17:14-20; Luk.9:37-43)
14Yesùt en wene atì'nogo yogoisìlìk agoromì ane wanhì lagaukwa mene he'nakìt amanogo inoba pi wagaukwa hak he, apùnì logolegat inera'lu he'na he'na atogorek logolìk, it ap Ala ane helal waganek esewerek mene amanogo inom wene palhenem ineileken isasukwa, 15Ineileken isikenem he, it apùnì logolek amanogo nen ineileken aremnogoat isalùk he, Yesùt hogorarìk humusegat hai wasi wagaukwa. 16Hai wasi wagaukwama, at Yesùt en he, agoromì mel yogoisasike:
“Hit it hinom wene palhì lagep atì nena hesik palhì lagep,” ìlùk yogoisasikomo re, 17it apùnì logolegat atogosukwa mene amanogo ap aike nen he, mel yogosike:
“Noe. An naput yì mokareke oabùt weak mene a'la kìlìk were'ma ane kut lùgùlùgì agaikomo non hoba walak wagi o. 18Mokareke oabùt weak mene atì a'la kikeresik he, ebe kweangma tukwak hogo pelapenem he, apelekwe wesilagap peserogo aik kìlìt magasogo, eki esok pùrùng-pùrùng wa'lagarek o. Ati nen he, hat hagoromì hane wanharek mene yoma nen henogo wulabuagalùk inayoko hìgì mene re, it en nìkì'nogo henogo wulabu heat haga'laga,” ìlùk yogosike. 19Yogosikomo re, at en it apùnì amamogo mel yogoisasike:
“Hit apùnì o yogotak welagep mene yì re, hinetaùken noba hìpìrethìgì'lek welagep yì rì! An nepe morogo neki mìren oba ninom logogun nogo. Yekerek arì an noba wolok we'ni o,” ìlùk yogoisasikomo oba wolok wagaukwa. 20Wolok wagaukwama re, mokareke oabùt weak mene a'nogo eileken Yesùt hasikesik he, aremnogoat yekerek a'nogo eki esok motok pùrùng hogo hagarogo tukwak hogo kweangma pelapikomo re, wesilagap apelekwe wùlìbi waga kolek, ebe lipi'-lapik hagatì lagaike. 21Atì'nogo hagatì lagaikomo re, at Yesùt en yekerek a'nogo opase oba hinok wanhì logolìk mel yogosike:
“Yekerek yì yì'nogo hùlì kì hùlì nen hagate,” ìlùk isikomo, at en he, mel yogosike:
“Hùlì ebe yekerek oba nen hagaterek meneat o. 22At mokareke oabùt weak mene atì nen, yekerek yì ebe wasigìlùk he, etumo kelapìk, ima pelapìk, ninhùp-nanhùbat walhiko welagarek o. Mene re, hat en elok hagasusak halok he, hetawì arìk ou arì haga'nisan o,” ìlùk yogosike. 23Atì'nogo yogosikomo re, at Yesùt en he, mel yogosike:
“Hat en he,
Elok hagasusak halok he, hagasin, ìlùk yogoneten atì nahalok. Apùnì inetaùken Ala oba hìpìrethìlìk yì mene tì mene elok hagasusak enek o,” ìlùk yogosikomo, 24aremnogoat, yekerek a'nogo opase nen he:
“Ì noe. Netauken o'moko Ala oba ebetìrek meneat he, netaùken o'moko oba ebetìrek lek atì re, hat en haga'nabin o,” ìlùk ane hùkorogo yogosike. 25Yagotenem, apùnì aike humusegat oba atogosi waganem, at Yesùt eileken lagisìlìk he, mokareke oabùt weak mene a'nogo wenagasike. Wenagatì logolìk he:
“Hat mokareke hoabùt weak mene yì nen, yekerek yì ane lùgùlùgìthìgìk, esako togùmethìgìk, ìkì lagen atì, a'la nen henogo wùlìbi lan. Wùlìbi lìlìk he, hobuk a'la ki wesusak motok lek o, ìlùk yogohetì atìat o,” ìlùk wenagasikomo re, 26mokareke oabùt weak mene a'nogo ane hùkoat ìlìk ìlìk yekerek a'nogo a'la kìlìk welagaike mene oak lei'-leigethìkì logolìk henogo wùlìpikomo re, yekerek a'nogo warek mene hake haga'lagaikomo, it apùnì logolek amanogo ina'la nen wa'laga salek, mel isukwa:
“Ebe wa'laga yì,” isukwa.
27Atì'nogo isukwa meneat he, at Yesùt yekerek a'nogo eki hagasogo menhesikomo melagaike. 28Melagaikomo re, at Yesùt ouma kìlìk were'ma, at agoromì ane wanhì lagaukwa mene amanogo oba kìlìk, inom inaligat logolìk he, mel yogosukwa:
“Nit en he, at mokareke oabùt weak mene atì henogo wulabusak mea atì nìkì'nogo nen,” ìlùk oba hinok wanhukwa. 29Hinok wanhukwama, at en he, mel yogoisasike:
“Mokareke oabùt weak atì mene re, yì ba walhìgìk, tì ba walhìgìk, umo re, henogo wulabusak mea o. We, sapanat umo nek he, elok henogo wùlùbusak o,” ìlùk yogoisasike.
Yesùt en, “An noasugunat o,” ìlùk alep yogoisasikesik en hobuk yogoisasike wene
(Mat.17:22-23; Luk.9:43-45)
30-31Atì'nogo yogoisasikesik, at Yesùt en wene agoromì ane wanhì lagaukwa mene amanogo nek, kwe o Kalilea tokokwe laga logolìk yakùlisìlìk lagalùk, mel yogoisasike,
“Yesùt a'nogo yì waga o, ìlùk, apùnì aike inelu asinogo nen he, yogoisagùp. Nabìt,” ìlùk yogoisasikesik, wene mel yakùlisìlìk lagaike:
“An abat ta'lasi wagagi a'nogo re, ap en yoko lìlìk it ap aike ineki ba hanumo noasugun o. Atì'nogo noatenem he, neki pìre warek logopik en, aike nen neluk asigin o,” ìlùk yakùlisìlìk lagaike meneat he, 32it en wene atì wongothasukwasik he, hinok wokha inayùk en kamo isukwa.
Yesùt agoromì nen, “Kain he, hat nogo? An o,” ìgìk, inane sagalìk lagaukwa wene
(Mat.18:1-5; Luk.9:46-48)
33At Yesùt en agoromì wene atì'nogo yakùlisìlìk laga lagaikesik he, o Kaperenagùm lìlìk ouma kisike. Kisikesik he, agoromì amanogo mel yogoisasike:
“Hit he, kwe ebekwe waga logolìk, wene nena wene palìk wagep,” ìlùk hinok wogisasike. Atì'nogo hinok wogisasike mene re, 34it ebekwe laga logolìk,
“Kain hetagewerek, hat nogo? An o,” ìgìk, inane sagalìk lagaukwasi'mo nogo nen he, inane ìgì'lek kamo isukwa. 35Kamo isukwama re, at hù'lagaikesik, agoromì inebe 12 nen amanogo,
“Horok hogo ya we'ni o,” ìlùk yogoisasikomo wagaukwama re, mel yogoisasike:
“Hat aike it ap yoma inoe hetagepogot asusak walok halok he, inebe obogat inagot arìk inatitigeke asusak o,” ìlùk yogoisasike. 36Atì'nogo yogoisasikesik, yekerek magakelak mene aike hei wagaikesik, inekele'ma tùlem menhesikesik agoumo wanhikesik he, it amanogo mel yogoisasike:
37“Sa nen yekerek yì hake mene omakeat aike an hesik wanhe halok he, an nebeat wo'nabigin o. Nen, sa nen an nebe wo'nabigin halok he, an nebe wo'nabigin hùk. Nopase lakhani wagaike mene a'nogo ebeat wanigin o,” ìlùk yogoisasike.
Yesùt en, “Sa nen, nit wena'nisìlì'logo lek halok he, at ebe nit werekwe meneat o,” ìlùk yogoisasike wene
(Luk.9:49-50)
38Atì'nogo yogoisasikomo nen, at Yohanet en he, mel yogosike:
“Yesùt noe. Ap aike nit kìlìk ninom nìkì lago lek mene nen mokareke oabùt weak mene apùnì ina'la kìlìk were'ma hat hetage palogo henogo wulaksikenem nineileken hogosik he, at ebe nit ninom nìkì lago lek mene atì nen he,
Hat atì'nogo hagate hùk o, ìlùk wenagato,” ìlùk yogosike. 39-40Atì'nogo yogosikomo, at en he, mel yogosike:
“Sa nen nit wena'nisìlì'logo lek halok he, at atì nit werekwe meneat o, halok wenagasusak lek o. Sa nen an netage palogo hagasusak lek mene elalinat hagarìk he, lagak hago an nabok weak palusak lek o,” ìlùk yogoisasikesik, aike mel yogoisasike:
41“An nane eberogoat yogohisak. It apùnì aike nen he,
It Karìsùt agoromì mene, ìlùk, i hinagasogo wokhisogoin halok he, Ala nen oko wogisegein mene atì, helìgì'lek nong asugun lek. Wogisamo helogoinat o,” ìlùk yogoisasike.
Apùnì nen it aike weak hagasuagalùk ina'la kagalharek wene
(Mat.18:6-9; Luk.17:1-2)
42Atì'nogo yogoisasikesik he, aike mel yogoisasike:
“Sa nen yekerùgì magatek yì hake omakeat aike etaùken an noba hìpìrìk were'ma kopologo herakhanuagalùk a'la kagaligin oba an kopologo herakhanhe halok, at a'la kagalhe werek atì helep hùko mene alokopma hele kelogo re, i laut yekele'ma po lakselepma hano o. 43-44Hineki nen weagathinabusak haga'laga halok, hineki o'moko palogo laksìlìk, hineki o'moko nek logolìk apùnì ineluk motok welagaikare'ma atoma kumo hano o. Mene re, hineki wùrat were'ma, hinebe wea'ma, [etu nogoilagì'lek soboneken wa'lagì'lek inoba hiko motok welagare'ma] atoma wo'lakamo weak ìlùk, hineki o'moko palogo laksana. 45-46Hinesok en weagathinabusak haga'laga halok, o'moko palogo laksìlìk, hinesok o'moko nek logolìk apùnì ineluk motok welagaikare'ma atoma kumo hano o. Mene re, hinesok wùrat were'ma hinebe etu nogoilagì'lek soboneken wa'lagì'lek inoba hiko motok welagare'ma atoma po lakhikamo weak o, ìlùk, hinesok o'moko palogo laksano. 47-48#Yes.66:24 Hineileken nen weagathinabusak haga'laga halok, hineileken o'moko hemelogo laksilìk o'moko nek logolìk Ala awe a'ma kumo hano. Mene re, hineileken wùrat logogun halok, wea'ma etu nogoil agì'lek soboneken wa'lagì'lek inoba hiko motok welagare'ma atoma po lakhikamo weak ìlùk, hineileken o'moko hemelogo laksano o. 49Wam Ala warerìk, mayu helharek atì hak, apùnì inebe lopok Ala hesik hano logouagalùk etu inoba hegein werek o. 50Mayu atì hano meneat he, aik lek aga halok, nena mene ba aik weregerasusak akegep. Lek o. Mayu atì hina'la hesogo logolìk, apùnì aike hinom lapuk hogo logoino,” ìlùk yogoisasike.

လက်ရှိရွေးချယ်ထားမှု

MAREKÙT 9: LAIDNI

အရောင်မှတ်ချက်

မျှဝေရန်

ကူးယူ

None

မိမိစက်ကိရိယာအားလုံးတွင် မိမိအရောင်ချယ်သောအရာများကို သိမ်းဆည်းထားလိုပါသလား။ စာရင်းသွင်းပါ (သို့) အကောင့်ဝင်လိုက်ပါ