Janez 5
5
Ozdravljenje v kopeli Betésdi
1Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. 2V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih lop. 3V njih je poležavalo veliko bolnikov: slepih, hromih, sušičnih. Čakali so na plivkanje vode, 4kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in voda je plivkala. Kdor je po plivkanju vode prvi vstopil, je ozdravel, naj je imel katerokoli bolezen. 5Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let. 6Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel, kajne?« 7Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar voda zaplivka. Medtem ko se pomikam tja, vstopi pred menoj kdo drug.« 8Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svoja nosila in hôdi!« 9Mož je pri priči ozdravel. Vzel je nosila in hodil.
Tisti dan pa je bila sobota. 10Zato so Judje rekli ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati nosil!« 11On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ‘Vzemi svoja nosila in hôdi!’« 12Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ‘Vzemi nosila in hôdi’?« 13Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica. 14Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« 15Mož je odšel in povedal Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. 16Zaradi tega, ker je takšne reči delal na soboto, so Judje Jezusa preganjali. 17Jezus pa jim je odvrnil: »Moj Oče neprenehoma dela in tudi jaz delam.« 18Zato so ga Judje še bolj zalezovali, da bi ga umorili, ker je ne samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.
Oblast Božjega Sina
19Jezus je torej spregovoril in jim rekel:
»Resnično resnično vam povem:
Sin ne more delati ničesar sam od sebe,
ampak le to, kar vidi, da dela Oče;
kar namreč dela Oče,
dela enako tudi Sin.
20Oče ima namreč Sina rad
in mu pokaže vse, kar snuje sam
in še večja dela od teh mu bo pokazal,
tako da se boste čudili.
21Kakor namreč Oče obuja mrtve
in jih vrača v življenje,
tako tudi Sin daje življenje, komur hoče.
22Oče namreč nikogar ne sodi,
ampak je dal vso sodbo Sinu,
23da bi vsi častili Sina,
kakor častijo Očeta.
Kdor ne časti Sina,
tudi ne časti Očeta, ki ga je poslal.
24Resnično resnično vam povem:
Kdor posluša mojo besedo
in veruje njemu, ki me je poslal,
ima večno življenje
in ne pride v obsodbo,
temveč je prestopil iz smrti v življenje.
25Resnično resnično vam povem:
pride ura in je že zdaj,
ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina,
in kateri ga bodo slišali, bodo živeli.
26Kakor ima namreč Oče življenje v sebi,
tako je dal tudi Sinu,
da ima življenje v sebi.
27Oblast mu je dal, da sodi,
ker je Sin človekov.
28Ne čudíte se temu,
kajti pride ura,
v kateri bodo slišali njegov glas vsi,
ki so v grobeh.
29In tisti, ki so delali dobro,
bodo vstali k življenju,
tisti pa, ki so delali húdo,
bodo vstali k obsodbi.
30Jaz ne morem sam od sebe ničesar storiti:
kakor slišim, tako sodim,
in moja sodba je pravična,
ker ne iščem svoje volje,
ampak voljo tistega, ki me je poslal.«
Pričevanje za Jezusa
31»Če jaz pričujem o sebi,
moje pričevanje ni veljavno;
32drug je, ki pričuje o meni,
in vem, da je pričevanje,
ki ga daje o meni, veljavno.
33Vi ste napotili poslance k Janezu
in pričeval je za resnico.
34Meni se sicer ni treba opirati na človeško pričevanje,
vendar to pripovedujem zato, da bi se vi rešili.
35On je bil svetilka, ki gori in sveti,
vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči.
36Moje pričevanje je večje kakor Janezovo:
dela namreč, ki mi jih je dal narediti moj Oče,
prav ta dela, ki jih opravljam,
pričajo o meni, da me je poslal Oče.
37In tudi Oče, ki me je poslal,
je pričal o meni:
vendar vi niste nikoli slišali njegovega glasu
ne videli njegovega obličja.
38In tudi njegova beseda ne prebiva v vas,
ker ne verjamete tistemu, ki ga je poslal.
39Preiskujete Sveto pismo,
ker mislite, da imate v njem večno življenje,
a prav Sveto pismo pričuje o meni.
40Toda vi nočete priti k meni,
da bi imeli življenje.
41Ne sprejemam časti od ljudi;
42sicer pa vas poznam:
v vas ni ljubezni do Boga.
43Prišel sem v imenu svojega Očeta
in me nočete sprejeti.
Če pride kdo drug v svojem imenu,
ga boste sprejeli.
44Kako bi mogli verovati vi,
ki sprejemate čast drug od drugega
in ne iščete časti, ki jo daje edini Bog?
45Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu,
vaš tožnik je Mojzes,
v katerega zaupate.
46Če bi namreč verjeli Mojzesu,
bi verjeli tudi meni,
ker je pisal o meni.
47Če pa ne verjamete njegovim spisom,
kako boste verjeli mojim besedam?«
Actualmente seleccionado:
Janez 5: JUB
Destacar
Compartir
Copiar
¿Quieres guardar tus resaltados en todos tus dispositivos? Regístrate o Inicia sesión
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
