Janez 6
6
Jezus nahrani pet tisoč mož
(Mt 14,13–21; Mr 6,30–44; Lk 9,10–17)
1Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega jezera, ki se imenuje tudi Tibêrijsko. 2Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal nad bolniki. 3Jezus se je povzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci. 4Bila pa je blizu velika noč, judovski praznik. 5Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je vprašal Filipa: »Kje naj kupimo kruha, da bi jim dali jesti?« 6To pa je rekel, ker ga je skušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. 7Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarjev kruha ne bi bilo dosti zanje, da bi vsak dobil le majhen kos.« 8Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: 9»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« 10Jezus pravi: »Recite ljudem, naj sedejo.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. 11Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako tudi ribi, kolikor je kdo hotel. 12Ko so se najedli, je rekel učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne zgubi.« 13Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. 14Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so rekli: »To je zares prerok, ki mora priti na svet.« 15Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga po sili postaviti za kralja, se je sam spet umaknil na goro.
Jezus hodi po vodi
(Mt 14,22–27; Mr 6,45–52)
16Ko se je zvečerilo, so šli njegovi učenci dol k jezeru. 17Vkrcali so se v čoln in se peljali na drugo stran jezera, proti Kafarnáumu. Bila je že tema, vendar Jezus še ni prišel k njim. 18Jezero je bilo razburkano, ker je pihal hud veter. 19Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset tečajev vožnje, so zagledali Jezusa, kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. Ustrašili so se, 20on pa jih je ogovoril: »Jaz sem. Ne bojte se!« 21Hoteli so ga vzeti v čoln, pa so bili že pri obrežju, kamor so pluli.
Jezus je kruh življenja
22Naslednji dan je množica, ki je ostala na drugi strani jezera, spoznala, da je bil tam en sam čoln in da Jezus ni stopil s svojimi učenci vred v čoln, temveč da so učenci odveslali sami. 23Iz Tibêrije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh. 24Ko je množica videla, da tam ni Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne in odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. 25Ko so ga našli na drugem bregu, so ga vprašali: »Učitelj, kdaj si prišel sèm?« 26Jezus jim je odgovoril:
»Resnično resnično vam povem:
ne iščete me zato,
ker ste videli znamenja,
ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.
27Ne delajte za jed, ki mine,
temveč za jed, ki ostane za večno življenje
in vam jo bo dal Sin človekov;
tega je namreč potrdil Oče, Bog.«
28Tedaj so ga vprašali: »Kaj naj storimo, da bomo delali božja dela?« 29Jezus jim je odgovoril: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« 30Rekli so mu: »Kakšno znamenje boš torej naredil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj boš napravil? 31Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: ‘Kruh iz nebes jim je dal jesti.’« 32Jezus jim je odgovoril:
»Resnično resnično vam povem:
ni vam Mojzes dal kruha iz nebes,
ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes.
33Božji kruh je namreč tisti,
ki prihaja iz nebes
in daje svetu življenje.«
34Rekli so mu torej: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« 35Jezus jim je rekel:
»Jaz sem kruh življenja.
Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen,
in kdor veruje vame,
ne bo nikoli žejen.
36Toda rekel sem vam,
da ste me videli, in vendar ne verujete.
37Vse, kar mi dá Oče,
bo prišlo k meni;
in kdor pride k meni,
ga nikoli ne bom zavrgel,
38ker nisem prišel iz nebes,
da bi spolnjeval svojo voljo,
marveč voljo tistega, ki me je poslal.
39Volja tistega, ki me je poslal, pa je,
da ne izgubim nobenega od teh, ki mi jih je dal,
marveč jih obudim poslednji dan.
40Volja mojega Očeta je namreč,
da ima vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj,
večno življenje,
in jaz ga bom obudil poslednji dan.«
41Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki sem prišel iz nebes,« 42in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in njegovo mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ‘Iz nebes sem prišel.’« 43Jezus jim je odgovoril: »Ne godrnjajte med seboj!
44Nihče ne more priti k meni,
če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal,
in jaz ga bom obudil poslednji dan.
45Pri prerokih je zapisano:
‘Vsi se bodo dali poučiti Bogu.’
Vsak, kdor posluša Očeta in se mu dá poučiti, pride k meni.
46Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta:
samo tisti, ki je od Boga,
je videl Očeta.
47Resnično resnično vam povem:
kdor veruje, ima večno življenje.
48Jaz sem kruh življenja.
49Vaši očetje so jedli mano v puščavi in so pomrli.
50To je kruh, ki prihaja iz nebes,
da tisti, ki ga uživa, ne umrje.
51Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes.
Če kdo jé ta kruh, bo živel vekomaj.
Kruh pa, ki ga bom dal jaz,
je moje meso za življenje sveta.«
52Judje so se tedaj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« 53Jezus jim je torej rekel:
»Resnično resnično vam povem:
če ne jeste mesa Sina človekovega
in ne pijete njegove krvi,
nimate življenja v sebi.
54Kdor jé moje meso in pije mojo kri,
ima večno življenje
in jaz ga bom obudil poslednji dan.
55Moje meso je resnična jed
in moja kri resnična pijača.
56Kdor jé moje meso in pije mojo kri,
ostane v meni in jaz v njem.
57Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu,
tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni.
58To je kruh, ki je prišel iz nebes,
ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje
in so pomrli:
kdor uživa ta kruh, bo živel vekomaj.«
59To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu.
Besede večnega življenja
60Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Nevzdržna je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« 61Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? 62Kaj pa, če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej?
63Duh je tisti, ki oživlja,
meso nič ne koristi.
Besede, ki sem vam jih govoril,
so duh in življenje.
64Toda med vami jih je nekaj, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal, 65zato je dodal: »Zaradi tega sem vam rekel: nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.«
66Po tistem je precéj njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. 67Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« 68Simon Peter mu je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš 69in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« 70Jezus jim je rekel: »Kaj vas nisem izbral dvanajst, pa je eden izmed vas hudič?« 71Mislil je na Juda, sina Simona Iškarijóta; to je eden izmed dvanajsterih, ki ga je pozneje izdal.
Actualmente seleccionado:
Janez 6: JUB
Destacar
Compartir
Copiar
¿Quieres guardar tus resaltados en todos tus dispositivos? Regístrate o Inicia sesión
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
