Luki 11
11
Kirinŋ nafɛka ɲaan ki
(Matiyu 6.9–13; 7.7–11)
1Jibi bɛɛ, Yesu wuru Kirinŋ nafɛ-a mani bɛɛ ru. Ntiŋ kɔ-i waarinŋ wɔ̀ ru, ntiŋ wɔ kalindaŋ ki bɛɛ i ǹʼbi ntiŋ tɛ : « Ŋuntiŋ, á yi kini Kirinŋ nafɛka ɲaan na, miŋ tu Yuhana awɔ kalindaŋ kiri kini-i ɲaan wɔ̀ tɛ. »
2Yesu tu kí tɛ : « Ábɛɛ ji Kirinŋ nafɛ-a waarinŋ wɔ̀ ru, á ǹʼbi kɔɔn :
Yibɛɛ Tiŋ, áwɔ wɔlɔnbi tɔ ki gbɛ.
Áwɔ Masabi ki i na.
3Á yɔɔ jibi woo jibi sun nufinŋ ki wɔri yi tɛ.
4Á i yɔɔ bijɛ kiri tu yi tɛ,
miŋ tu nwɔ̀ri pɔli-i yibɛɛ gbɛ,
yibɛɛ i nini wɔ pɔli kiri tu-a kí tɛ ɲaan wɔ̀ tɛ.
Á fa ncusun shitaanni i yibɛɛ sunnɛɛn, ŋì i yi bo bijɛ ma sun kì. »
5Yesu tu kí tɛ sɛbɛ : « Nkɛnŋ ábɛɛ ru, a ntiŋ ta awɔ wɔshuru tɛ wɔkila ru, ntiŋ i ǹʼbi niŋ tɛ tu : ‹ Ńʼwɔ wɔshuru, jɔrɔkɔ, ŋi i bwuru ŋuŋ byaŋ myɛntan ńʼsun, 6sabu mɔ́ɔ́n wɔshuru bɛɛ jɛri-i ńʼgbɛ cii ka ru, nufinŋ dumiŋ míŋ gbɛ ŋì i wɔri ntiŋ tɛ kì. › 7Niŋ bimaan ki ra, a ntiŋ wɔ wɔshuru ki tu fu ki ru nmaŋ, niŋ i ntiŋ nupwulu : ‹ Miŋ fa míŋ ɲaanfɛkwulu kì, míŋ ńʼtɔnŋ naye-i kɔ, míŋ fa ńʼdaŋ kiri yi bili-i kɔ. Míŋ a so jɔrɔkɔ-i, ŋí i bwuru wɔri miŋ tɛ kì. › » 8Yesu tu : « Míŋ i ǹʼbi-a ábɛɛ tɛ ńʼtu, a wɔshuru ki rakɔɔra na jɔrɔkɔ, ntiŋ i bwuru ki wɔri wɔshurubi ki bira kì, ntiŋ a na jɔrɔkɔ, ntiŋ i awɔ wɔshuru ki maku shɔfinŋ kiri bataa wɔri, sabu ntiŋ ǹʼtɛ a tɔ ki i li kì.
9Míŋ kɔniŋ i ǹʼbi-a ábɛɛ tɛ, ńʼtu ábɛɛ maku i finŋ woo finŋ na, á niŋ nafɛ Kirinŋ gbɛ, ŋì a ǹʼwɔri ábɛɛ tɛ. Finŋ woo finŋ bi yɛ, á ǹʼceeli Kirinŋ gbɛ, ábɛɛ ra ǹʼja. Á fu ki tɔnŋ nakɔkɔ, ŋì a rawwulu ábɛɛ tɛ. 10Sabu, koŋ woo koŋ i ǹʼnafɛ-a, ŋì i wɔri-ra ntiŋ tɛ, nwɔ̀tiŋ i ǹʼceeli-la, nintiŋ i ǹʼkila-a, nwɔ̀tiŋ i faatɔnŋ ki buŋ ki sunkɔkɔ-a, ǹʼtɔnŋ ki i nawwulu-la nintiŋ tɛ.
11Daŋ tiŋ danwɔ ábɛɛ ru, a nwɔ̀ wɔ daŋ yɛrinŋ nafɛ ntiŋ gbɛ, tu ntiŋ a a tu, ntiŋ i myɛɛn wɔri a daŋ ki tɛ yɛrinŋ ki ta ru? 12Nbɛɛrawɔ, a daŋ ki ɲaŋ ɲɔɔn nafɛ, ntiŋ i yɛri wɔri ǹʼtɛ? 13Ábɛɛ wɔ̀ri juu-u, a ábɛɛ ji finŋ shɔɔrinŋ tɔ-a, á i niŋ wɔri-ri á daŋ kiri tɛ, ábɛɛ Tiŋ wɔ̀ i kirinpɔli ki ra, niŋ a Ɲiniwɔlinŋ ki wɔri a rafɛtɔnŋ kiri tɛ, ŋì i fwuu ábɔɔ finŋ wɔrimaan kiri sun kì wa? »
Yesu tu afɔɔn so ki po-a shitaanni gbɛ kì
(Matiyu 12.22–30; Maraka 3.20–27)
14Yesu ɲinijɛ bɛɛ kalikali po san-i koŋ bɛɛ ru. Niŋ ɲinijɛ ki weŋ ki ji wuru bubu u. Ɲinijɛ ki po-i waarinŋ wɔ̀ ru, weŋ ki i so wulubi-i. Koŋ finŋ woo finŋ wuru niŋ mani nu, niŋ i bo nini bataa tɔnŋ sun. 15Nka ǹʼbɛɛ ri i kila konaŋ ki kanfɛ, kí i ǹʼbi : « Wú i ɲinijɛ kiri kalikali po san-a konaŋ ki ru Bɛlinsebulu#11.15 Bɛlinsebulu : Shitaanni tɔ ki bɛɛ yɛ. Ta shitaanni tɔ ki fɛ, ŋi i ka mani ka kɔri ki bataa kila. wɔ so ki wu, ninwɔ̀ i ɲinijɛ kiri bataa ŋununtiŋ ki i. »
16Koŋ tɔri ri wuru ǹʼtɛ arì i Yesu sunsunu shɛɛli, niŋ ki ra, nini i ǹʼbi tu ntiŋ taanmashɛ ki bɛɛ ji, nwɔ̀ i ǹʼji-a tu ntiŋ wɔ so ki po-a Kirinŋ gbɛ. 17Nka Yesu kí ciiru wɔ ki tɔ wuru-i, ntiŋ i ǹʼbi : « Masabi woo masabi, a ǹʼkɛlinŋ tenŋ ji ǹʼkɛlinŋ tenŋ ki kari-ra, niŋ masabi ki a haliki. Ǹʼfu kiri i fɛɛn arìmaŋ sun. 18Ábɛɛ ji ǹʼbi-a tu míŋ ɲinijɛ kiri kalikali-la Bɛlinsebulu wɔ so wu, a niŋ ji sɛli i, a shitaanni yɛri ki jɔrɔkɔmaan ji-i a yɛri ki cɛfan, ǹʼwɔ masabi ki a tu kanŋ sun dɔɔkunŋ? 19A míŋ ji ɲinijɛ kiri kalikali-la Bɛlinsebulu wɔ so wu, ábɔɔ donpatiŋ kiri i arɔɔ kiri kalikali-li nkɛnŋ wɔ so wu gbɛ? Nini a jii wɔri ábɛɛ tɛ kì dɛ! 20Nka a míŋ dumiŋ ji ɲinijɛ kiri kalikali-la Kirinŋ wɔ so ki wu, niŋ i ǹʼji-a tu Kirinŋ wɔ Masabi ki so ábɛɛ tɛ.
21A shurukoŋ ji awɔ mani ɲaannasuu-ra kari tanfinŋ ni wu a gbɛɛra, wú wɔ finŋ kiri bataa ɲaannasuuka shɔmaan yɛ. 22Nka a shurukoŋ tɔri na so wú gbɛ, wú gbɛbili wuru awɔ shurubifinŋ wɔ̀ri sun, niŋ i nini bataa mwu san-a wú wu, ntiŋ i kila ntiŋ i wú gbɛfɛfinŋ kiri bataa shi lu koŋ tɔri ri tɛ.
23Konwɔtiŋ míŋ wu u kì, nintiŋ i míŋ ɲa a, konwɔtiŋ ye-a míŋ tɛ ǹʼnakɔli kì, nintiŋ i ǹʼjeɲe-a. »
Ɲinijɛ ki pwulu de bi ki koŋ nu
(Matiyu 12.43–45)
24« A ɲinijɛ ki kalikali po san koŋ nu, ǹʼyɔ ta-a a maanni maanni jaŋ ki faninmwuŋ, ŋì i nufaanmaŋ ceeli-li. Ŋì a rufaanmaŋ kila-a kì. A niŋ ma, ǹʼyɔ ǹʼbi-a a ciiru tu : ‹ Míŋ po-i ńʼwɔ mani wɔ̀ ru, míŋ a ńʼpwulu ta de niŋ mani nu. › Ŋì a pwulu-la nintiŋ nu. 25A ǹʼna so niŋ mani nu, ŋì i na-a fa niŋ koŋ ki wu, miŋ tu fu shɔɔrinŋ nuwɔ ciiru sumaan. 26Niŋ na, ŋì i ta-a ɲinijɛ jɔnpɔni tɔri ri dɔri bo a sun, nwɔ̀ri juu-u ǹʼyɛri ki wu. Yìrì i na-a de nintiŋ nu, yìrì i sɔɔ nmaŋ. Niŋ ɲaan ki tɛ, nintiŋ wɔ bi ɲaan kiri i kɛɛ-ra, ŋì i fwuu arì jɔnɔ ki sun. »
Fɛri sɛlɛsɛli ki
27Yesu kɔ-i niŋ wulu kiri ra waarinŋ wɔ̀ ru, mari bɛɛ i tu konaŋ ki kanfɛ, nmari i ǹʼbi Yesu tɛ : « Mari wɔ̀ miŋ ciishi-i, nmari i nʼji, nmari i ɲɛŋ wɔri nʼtɛ, niŋ i koŋ fɛrɛmaan dɛ! »
28Yesu tu nmari tɛ : « Sɛli i niŋ i, nka koŋ fɛrɛmaan jasaŋ kiri i kpeeri i, nwɔ̀ri i Kirinŋ wɔ wulu ki rama-a, kí i ǹʼpo-ri a saa tɛ. »
Konaŋ kiri i taanmashɛ ri ceeli-la
(Matiyu 12.38–42)
29Yesu kankantɛ konaŋ ki wuru mwɔ na-a ɲaan wɔ̀ tɛ, kí wuru mwɔ na-a ninkunŋ. Ntiŋ tu kí tɛ : « Jiintɔnŋ ki i finŋ jɛ ɛ. Kí i taanmashɛ ri jamaŋ ceeli-la, nka taanmashɛ tɔri tenŋ a ji kí wu, Kirinŋ wɔ cintɔnŋ Yonasi#11.29 Miŋ ji ǹʼtɛ ŋi i ka mani ka ɲaantɔ, ta Yonasi wɔ sɛbɛ ki ru Yonasi 1 ŋì i ta bo 4. wɔ ki ciniŋ kì. 30Miŋ tu Yonasi ji-i taanmashɛ Nininfɛtɔnŋ kiri tɛ ɲaan wɔ̀ tɛ, mìŋ ɲaan ki tɛ, Koŋ Danshuru ki a ji taanmashɛ jiintɔnŋ ki tɛ. 31Kiti kwuru shikaŋ ki ru, Saba masamari ki ra na jɔrɔkɔ, nmari i kiti ki fɛɛn jiintɔnŋ ki sun, sabu mìŋ mari po-i juniɲa ki cɛtɛ, nmari i na Masa Solomani wɔ ɲakilitinbi wulu kiri rama. Nka koŋ dumiŋ i ji kwumaŋ jiŋ, nwɔ̀ gbɛ-i masa Solomani wu, ábɛɛ dumiŋ á tɔɔnye-a niŋ tɛ kì. 32Kiti kwuru shikaŋ ki ru, Nininfɛtɔnŋ kiri ra na jɔrɔkɔ tu, kí i kiti ki fɛɛn jiintɔnŋ ki sun, sabu kíbɛɛ ntɔri bi-i arɔɔ bijɛ kiri ra, cintɔnŋ Yonasi wɔ Kirinŋ wɔ wulu sunjomaan ki bira, kí i arì pwulu Kirinŋ tɛ. Á ǹʼtɔ tu, koŋ i kwumaŋ jiŋ, nwɔ̀ gbɛ-i Yonasi wu, ábɛɛ i á kaan-ni ntɔri bi áwɔ bijɛ kiri ra. »
Firi ki wɔ sarinŋ ki
(Matiyu 5.15; 6.22–23)
33Yesu tu : « Koŋ lanpaŋ cu-a, ŋi i ǹʼnadu, walima ŋi i finŋ bɛɛ cibi ǹʼsun kì. Nka ǹʼyɔ sɔɔ-ra finŋ bɛɛ sun, nwɔma nwɔ̀ri i de-a fu ki ru, nini i ǹʼsarinŋ ki ja.
34Konanmini ɲaninaŋ kiri i firi ki wɔ lanpaŋ ki i. A miŋ ɲaninaŋ kiri kenemaan ni ji-i, miŋ firi ki bataa i manisarinŋ nu, nka a miŋ ɲaninaŋ kiri shɔ kì, miŋ firi ki i mancinŋ nu. 35Nʼyɛri shɛɛli, sarinŋ wɔ̀ i miŋ nu, a niŋ ji ji mancinŋ i kì. 36A firi ki bataa ji manisarinŋ nu, mancinŋ ǹʼmani ki tɔri tenŋ nu kì, ǹʼbataa ra ji sarinŋ i, miŋ tu lanpaŋ ki i a sarinŋ ki po-a koŋ tɛ ɲaan wɔ̀ tɛ. »
Yesu jɛbi-i sariya kalimɔɔ kiri fa Farinsiyɛnŋ kiri gbɛ
(Matiyu 23.1–36; Maraka 12.38–40)
37Ŋì i Yesu tu niŋ wulu kiri bi-a, Farinsiyɛnŋ ki bɛɛ i ntiŋ dɔri tu ntiŋ ta nufinŋ nu afɔɔn mani nu. Kí ta-i so niŋ wɔ mani ki ru, Yesu i sɔɔ nufinŋ ki nunama ki tɛ. 38Niŋ Farinsiyɛnŋ ki ǹʼja-i tu Yesu a gbɛ kiri rawu, ŋì i kɛɲɛ Yawutu kiri wɔ ladaŋ kiri ɲaan ki wu, ntiŋ i kila ntiŋ i nufinŋ ki nu kì, niŋ i bo niŋ Farinsiyɛnŋ ki tɔnŋ sun.#11.38 Ladaŋ ni wuru Yawutu kiri gbɛ gbɛɛra wuka ɲaan ki sun.
39Nka Ŋuntiŋ ki tu ntiŋ tɛ : « Ábɛɛ Farinsiyɛnŋ kiri kɔniŋ, ábɛɛ i jaakilaŋ ki fa tasa ki kɔɔsun ki wuka shɔ-a, á i yìrì ciiru ki nɔɔmaan ki tu-ri nmaŋ. Ábɛɛ i á firi kiri fɔɔ-ra, nka á ciiru kiri faamaan i ji daalinŋ fa bijɛ kwuru ki bataa ra. 40Ɲakilibali kiri shɛɛli sa! Niŋ na, Kirinŋ wɔ̀ ki finŋ kiri kɔɔsun ki ramɔni-i, mìŋ Kirinŋ tenŋ ki yìrì ciiru kiri ramɔni kì wa? 41Á juubi ki po san á ciiru, á i áwɔ jaakilaŋ kiri fa awɔ tasa kiri ciiru finŋ kiri wɔri saraka gbɛwɔ kiri tɛ, niŋ na, ábɔɔ bi ki bataa ra fɔɔ. »
42« Bɔni i ábɛɛ tɛ dɛ, Farinsiyɛnŋ ni! Ábɛɛ cɛrukɔli-i yaa san ki ra, fɔ á i áwɔ nankɔ ru finŋ kiri bataa fa arì bishi finŋ kiri bataa yaa san-ni, nka ábɛɛ á ɲakili fɔni-i Kirinŋ wɔ telibi ki fa ǹʼwɔ bidintɛbi ki tɛ. Ábɛɛ kakan wuru-i á i niŋ bi sinaŋ kiri ma sun, á i kila, á i bi pyɛ kiri ma bo nini sun.
43Bɔni i ábɛɛ tɛ dɛ, Farinsiyɛnŋ ni! Sabu, a ábɛɛ de kalinfu ki ru, koŋ sinaŋ sɔɔfinŋ kiri bidi-i ábɛɛ tɛ. Á i ji ǹʼtɛ tu konaŋ kiri i á co-ri furuba maŋ kiri ru. 44Bɔni i ábɛɛ tɛ sabu, ábɛɛ i miŋ tu saali ladumaan ni, konaŋ ni i tiri de-a wɔ̀ri sun arì rutɔbali. »#11.44 Yawutu kiri gbɛ, a konwɔtiŋ tiri de-ri saali sun, niŋ wuru ntiŋ nɔɔ-ra Kirinŋ ɲaanfɛ.
45Ŋì i Yesu tu niŋ wulu kiri bi-a, sariya kalimɔɔ bɛɛ tu ntiŋ tɛ : « Kalimɔɔ, a ábɛɛ ǹʼbi ninkunŋ, ábɛɛ i yibɛɛ yɛri kiri ki-a dɛ! »
46Yesu tu niŋ tɛ : « Bɔni i ábɛɛ yɛri kiri tɛ, ábɛɛ sariya kalimɔɔ kiri kɔniŋ! Sabu, shii wɔ̀ shimaŋ di kì, ábɛɛ i niŋ sɔɔ-ra konaŋ ki ŋununu, nka á jɛɛn-na, á i hali a gbɛnaŋ tenŋ pa ǹʼna, á i ye kí tɛ ǹʼshi kì.
47Bɔni i ábɛɛ tɛ, sabu ábɛɛ tiŋ cɛɛnni kiri Kirinŋ wɔ cintɔnŋ wɔ̀ri kilɛn-i, ábɛɛ i nini saali kiri tanka shɔ-a dɔɔ. 48Niŋ i ǹʼji-a tu ábɛɛ jii wɔri-ra á tiŋ cɛɛnni kiri tɛ, sabu nini cintɔnŋ kiri kilɛn-i, ábɛɛ i kí saali kiri ramɔni-ni. 49Niŋ ki ra, Kirinŋ wɔ ɲakilitinbi ki yɛrima ki ǹʼbi-i tu : ‹ Míŋ a na ńʼwɔ cintɔnŋ ni fa cindaŋ ni bo ta kí tɛ, kí a na ǹʼbɛɛ ri kilɛn, kí i ǹʼtɔri ri makwulujuu. › 50Niŋ bataa ra na ma, nwɔma cintɔnŋ finŋ woo finŋ kilɛn-i pwɔkulinŋ ki sun, kabi juniɲa tɔnpa waari ki ru, nini bataa tenŋ tenŋ cunŋ ki i ranɔri jiintɔnŋ ki ra. 51Ŋì i shi Abɛli cunŋ ki sun#Tɔnpa ki 4.8., ŋì i ta bo Jakaliya cunŋ ki sun, ninwɔ̀ kilɛn-i Maniwɔlinŋ ki fa Kirinŋ tɛ sarakawɔrɔmaŋ ki faninmwuŋ. Sɛli ki ra, míŋ i ǹʼbi-a ábɛɛ tɛ ńʼtu, jiintɔnŋ ki a ta ranɔri ka bataa sun. »
52« Bɔni i ábɛɛ tɛ dɛ, sariya kalimɔɔ ri! Sabu ábɛɛ bitɔbi ki bunaŋ ki shi-i, á i fu ki tɔnŋ naye : Ábɛɛ ra de ǹʼnu kì, niŋ fa koŋ wɔ̀ri i ǹʼtɛ arì i de ǹʼnu, á i nini suu-ri de ki sun. »
53Yesu po sanmaan ki niŋ Farinsiyɛnŋ ki maŋ ki ru, sariya kalimɔɔ kiri fa Farinsiyɛnŋ kiri tɔnŋ i kwulu ntiŋ cɛfan. Kí i ranɔri ki kwulu ntiŋ na, nwɔma ntiŋ i wulubi. 54Kí wuru arì bo bo-a ntiŋ fɛ, nwɔma arì i wulu pɔlimaan kila ntiŋ daru, arì ra ntiŋ pa nwɔ̀ wu.
Actualmente seleccionado:
Luki 11: JOB
Destacar
Compartir
Copiar
¿Quieres tener guardados todos tus destacados en todos tus dispositivos? Regístrate o inicia sesión
© Wycliffe Bible Translators, Inc.