Yuhana 6

Yesu wɔ nufinŋ wɔri bi ki konaŋ ki tɛ

(Matiyu 14.13–21; Maraka 6.30–44; Luki 9.10–17)

1Niŋ bataa kɔɔtɛ, Yesu i fwuu po Galile baa ki kuŋ nu, niŋ baa ki wɔ̀ i dɔri-ra sɛbɛ tu Tiberiyadi baa. 2Konaŋ mwɔɔnna wuru ntiŋ cɛfan, sabu ntiŋ taanmashɛ wɔ̀ri ma wuru-i, ntiŋ i kiratɔnŋ kiri kene, kí nini ja wuru-i. 3Niŋ ki ra, Yesu i tunpa, ntiŋ i ta sɔɔ tɔnnaanŋ bɛɛ sun awɔ kalindaŋ kiri wu. 4Niŋ waari ru, Yawutu kiri wɔ Jonbikɔ ɲaannabyɛ wɔ̀ i dɔri-ra tu Paki, niŋ wuru saa ra.

5Yesu na-i a ŋununfɛshi, ntiŋ i konaŋ mwɔɔnna ja na-a a tɛ. Niŋ na, ntiŋ i Filipu ranɔri tu : « Yibɛɛ ra so ta-i nufinŋ sa da, yi i na ka konaŋ ka bataa pyii? »

6Ntiŋ ka ranɔri ka tan wuru-i, nwɔma a i Filipu wɔ ɲakilila ki tɔ, a niŋ ji i kì, ntiŋ wuru-ra nwɔ̀ ma, ntiŋ niŋ tɔ wuru-i kɔ.

7Filipu tu ntiŋ tɛ : « Hali yibɛɛ warifɔ yaabyinŋ#6.7 warifɔ yaabyinŋ : Niŋ daŋ tenŋ ki wuru kɛɲɛ-a koŋ tenŋ wɔ sunŋ tenŋ baara ma sali i niŋ waaci ki ru. (200) bwuru sa wɔri konaŋ ka tɛ, ǹʼpyaanŋ pyaanŋ na so kí bataa sun kì. »

8Kalindaŋ tɔri wuru nmaŋ, nwɔ̀ wuru Simɔŋ Pyɛɛri pwaŋ i, kí i ntiŋ dɔri-ri tu Andire, niŋ tu Yesu tɛ tu : 9« Danshuru bɛɛ i kwumaŋ, bwuru ŋuŋ taanŋ fa yɛrinŋ daŋ fuuli i niŋ gbɛ. Nka, niŋ a nfɛnŋ shɔ konaŋ jiitɛɛ ka sun sa? »

10Yesu tu awɔ kalindaŋ kiri tɛ : « Á ǹʼbi tu konaŋ ki sɔɔ sɔɔ ta fwuniŋ sun. » Ɲiŋ cɔ ki mwɔ wuru niŋ mani ki ru, konaŋ ki i sɔɔ sɔɔ ta fwuniŋ ki sun. Niŋ konaŋ kiri ru shuru kiri wuru-ra so koŋ waa taanŋ sun (5.000). 11Yesu i bwuru ŋuŋ kiri shi, ntiŋ i baraka bi Kirinŋ tɛ, yìrì i lu konaŋ sɔɔmaan ki tɛ, ntiŋ i yɛrinŋ ki fani ji mìŋ ɲaan ki tɛ. Koŋ bataa i ǹʼbɛɛ kila nu, kí i pyii. 12Konaŋ ki bataa pyii-i waarinŋ wɔ̀ ru, Yesu tu awɔ kalindaŋ kiri tɛ : « Á nufinŋ pyɛ ki bataa rakɔli, nwɔma ǹʼtɔri fa nuli kì. »

13Kalindaŋ kiri i nufinŋ pyɛ ki rakɔli niŋ ɲaan ki tɛ, kí i shɛɛrinŋ bwununfuuli faa bwuru ŋuŋ taanŋ numaan pyɛ ki ra.

14Konaŋ kiri Yesu wɔ taanmashɛ mamaan ki ja-i waarinŋ wɔ̀ ru, kí tu : « Sii ǹʼna ǹʼnu kì, Kirinŋ wɔ cintɔnŋ wɔ̀ wulu bi-i tu ŋì a na juniɲa nu, ka shuru ka yɛ. »#Sariya kiri 18.15.

15Yesu ǹʼtɔ-i waarinŋ wɔ̀ ru, tu kí a na afinŋ pa faan sun, kí i ta a ji masa a, ntiŋ i po san kí kanfɛ sɛbɛ, ntiŋ i ta a cinancinŋ tɔnŋ ki ru.

Yesu tiri bi ki baa ju ki sun

(Matiyu 14.22–33; Maraka 6.45–52)

16Bilana ki so-i, kalindaŋ kiri i jɛri ta baa ki tɔnŋ na sɛbɛ. 17Kí i de buŋ bɛɛ ru, kí i tiri-ri Kafarinawumu kili ki ra, baa ki kuŋ nu. Mani ki i ba ŋì i na cin-ni, Yesu dumiŋ so-ri kí tɛ sun kì. 18Faa sinaŋ i jɔrɔkɔ, baa ki ju ki i tɛnku-ri. 19Kalindaŋ kiri kilo taanŋ walima taanmani kila wuru kɔ, kí i Yesu ja tiri yiri-ra ju ki sun arì cɛfan, ntiŋ i a kpari-ri kɔ́ɔ́ buŋ ki tɛ. Kɛmi sinaŋ i de kí ru. 20Nka Yesu tu kí tɛ : « MÍŊ YƐ, á fa kɛni kì. »

21Kí wuru ǹʼtɛ ntiŋ i de arì fan buŋ ki ru, nka kí i kwulu kí i ǹʼja tu arìbɛɛ so arì tamaŋ ki ru kɔ.

Ɲaninkulutɔnbi nufinŋ ki

22Si ki na-i sari waarinŋ wɔ̀ ru, konaŋ wɔ̀ tu wuru baa ki kuŋ tɔri ki ru, nini i ǹʼja tu kalindaŋ kiri tiri waari ki ru, tu buŋ tenŋ pe bantenŋ wuru nmaŋ, nka tu Yesu de-ri niŋ buŋ ki ru kí fan kì, tu nini bantenŋ tiri-ri. 23Ŋuntiŋ Yesu baraka bi wuru Kirinŋ tɛ bwuru ki bira mani wɔ̀ ru, ntiŋ i ǹʼwɔri konaŋ ki tɛ, buŋ tɔri ri i po yiri Tibɛriyadi, yìrì i na tu niŋ mani ki tɔntɛ. 24Konaŋ ki na-i ǹʼja tu Yesu nmaŋ kili kì, niŋ fa tu ntiŋ wɔ kalindaŋ kiri nmaŋ kì, kí i de niŋ buŋ kiri ru, kí i tiri Kafarinawumu kili ki ra, kí i ta Yesu ceeli.

25Kí i ta fa ntiŋ wu baa ki kuŋ nu, kí i ntiŋ nanɔri tu : « Kalimɔɔ, ábɛɛ na kwumaŋ waarinŋ danwɔ ru? »

26Yesu i kí rupwulu tu : « Sɛli ki ra, míŋ a ǹʼbi ábɛɛ tɛ ńʼtu ábɛɛ míŋ ceeli-la botɔnsunbi jamaan kiri bira kì, nka tu ábɛɛ nufinŋ wɔ̀ nu-i, á i pyii, ábɛɛ i míŋ ceeli-la ninki bira.

27Nufinŋ wɔ̀ i gbɛ-a, á fa baara ma niŋ cɛfan kì, nka nufinŋ wɔ̀ gbɛ-a kì, ŋì i cin-ni koŋ nu, fɔ ŋì i ta so ɲaninkulutɔnbi kɔbali ki sun, á baara ki ma niŋ cɛfan. Nwɔ̀ ji-i Koŋ Danshuru u, ninki i niŋ nufinŋ ki wɔri-ra ábɛɛ tɛ, sabu Tiŋ Kirinŋ awɔ faan ki taanshɛ ki bili-i niŋ sun. »

28Kí i Yesu ranɔri tu : « Yibɛɛ kakan yi i nfɛnŋ fa nfɛnŋ ma, niŋ i ji Kirinŋ dintɛ bi ki i? »

29Yesu i kí rupwulu tu : « Kirinŋ dintɛ bi ki i tu afinŋ Kirinŋ koŋ wɔ̀ cin-i, tu á bili niŋ na. »

30Niŋ na, kí tu ntiŋ tɛ : « Miŋ a taanmashɛ danwɔ ma ji yibɛɛ wu, nwɔma yibɛɛ i niŋ ja yi i bili miŋ na? Miŋ a nfɛnŋ ma? 31Yibɛɛ tiŋ cɛɛnni kiri nufinŋ nu-i jaŋ ki faninmwuŋ, nwɔ̀ i dɔri-ra tu maannɛ, miŋ tu ǹʼsɛbɛ-i Kirinŋ wɔ wulu ki ru ɲaan wɔ̀ tɛ tu : Ŋì i nufinŋ wɔri kí tɛ, nufinŋ wɔ̀ po-i kirinpɔlila. »

32Nka Yesu i kí rupwulu tu : « Sɛli ki ra, míŋ a ǹʼbi ábɛɛ tɛ, ńʼtu Musa nufinŋ ki wɔri ábɛɛ tɛ ŋì i po kirinpɔlila kì, nka ńʼtu míŋ Tiŋ ki kirinpɔlila nufinŋ ki wɔri-ra ábɛɛ tɛ, ninwɔ̀ i nufinŋ sɛlɛsɛli ki i. 33Sabu nwɔ̀ jɛri yiri-i kirinpɔlila, ŋì i ɲaninkulutɔnbi ki wɔri-ri juniɲa nu konaŋ kiri tɛ, ninki i Kirinŋ wɔ nufinŋ wɔrimaan ki i. »

34Kí tu ntiŋ tɛ : « A niŋ ji-i, Ŋuntiŋ, á niŋ nufinŋ ki wɔri-ri yi tɛ waarinŋ bataa ru. »

35Yesu i kí rupwulu tu : « Míŋ i nufinŋ i, nwɔ̀ i ɲaninkulutɔnbi ki wɔri-ra. A nwɔ̀tiŋ na míŋ tɛ, bɛɛ ra nintiŋ pa kili kì, a nwɔ̀ bili míŋ na, jumwunu na nintiŋ pa fɛsɛfɛsɛ kili kì. »

36Yesu tu sɛbɛ : « Nka míŋ ǹʼbi-i ábɛɛ tɛ : Ábɛɛ míŋ ja-i, nka ábɛɛ bili míŋ na kì.

37Míŋ Tiŋ ki i koŋ woo koŋ wɔri-ra míŋ tɛ, ǹʼbataa ra na míŋ tɛ, koŋ finŋ woo finŋ na míŋ tɛ, míŋ a ǹʼtɔri tenŋ kalikali po taanna kì. 38Sabu míŋ jɛri po kirinpɔlila nwɔma ŋí i na ńʼyɛri dintɛ bi ma kì, duu míŋ cintɔnŋ ki dintɛ bi. 39Sɛli ki ra, nwɔ̀ míŋ cin-i, niŋ dintɛ bi ki i tu afinŋ koŋ woo koŋ wɔri-i míŋ tɛ, tu ǹʼtɔri tenŋ fa fɔni kì, nka tu ŋí i kí bataa ŋmɛni jibi rakɔɔra ki ru. 40Aawe, míŋ Tiŋ ki dintɛ bi ki i tu, koŋ finŋ woo finŋ Danshuru ki ja, ntiŋ i bili ǹʼna, tu nintiŋ ɲaninkulutɔnbi kɔbali ki kila, míŋ i ji-a ntiŋ ŋmɛni jibi rakɔɔra ki ru. »

41Niŋ ki ra, Yawutu kiri i ntiŋ ŋunuŋunu-ni, tu ntiŋ i ǹʼbi tu : « Mínki i nufinŋ i, nwɔ̀ jɛri po-i kirinpɔlila. » 42Kí tu : « Taa Yusufu danshuru Yesu ki i ji-i kili wa? Yibɛɛ wú tiŋ ki fa wú ɲiŋ ki tɔ-a kì wa? Wú i a tɔɔn-ni, wú i ǹʼbi-ri tu afinŋ jɛri po kirinpɔlila dɔɔkunŋ? »

43Yesu tu kí tɛ : « Á ŋunuŋunu ki tɔnbo ámaŋ faninmwuŋ. 44Koŋ tɔri tenŋ so-a na-i míŋ tɛ kì, duu Tiŋ wɔ̀ míŋ cin-i fɔ niŋ nwɔ̀ cɛɛn na-i, míŋ ji-a ntiŋ ŋmɛni jibi rakɔɔra ki ru. 45Ǹʼsɛbɛ-i Kirinŋ wɔ cintɔnŋ kiri wɔ sɛbɛ ki ru tu : ‹ Kirinŋ a kí bataa kali. › Koŋ finŋ woo finŋ Tiŋ ki wɔ kalinŋ ki kila, ntiŋ i ǹʼnama, nintiŋ i na-a míŋ tɛ.

46Koŋ tɔri tenŋ ɲaniŋ tu Tiŋ ki ra kì, duu nwɔ̀ po-i Kirinŋ nu. Niŋ kɔniŋ i Tiŋ ki ja-i. 47Sɛli ki ra, míŋ a ǹʼbi ábɛɛ tɛ ńʼtu konwɔtiŋ bilinabi ki ma, ńʼtu nintiŋ ɲaninkulutɔnbi kɔbali ki kila kɔ, 48sabu, míŋ i ɲaninkulutɔnbi nufinŋ ki i. 49Ábɛɛ tiŋ cɛɛnni kiri maannɛ ki nu-i jaŋ ki faninmwuŋ, niŋ kí beŋ ki ba kì.

50Nka, nufinŋ wɔ̀ i kaa, ninki ki jɛri po-i kirinpɔlila, a nwɔ̀tiŋ niŋ nu, ntiŋ a beeni kì. 51Míŋ i nufinŋ ɲaninkulutɔnŋ ki i, nwɔ̀ jɛri po-i kirinpɔlila, a nwɔ̀tiŋ niŋ nufinŋ ki nu, nintiŋ ɲaninkulutɔnŋ a ji-i waarinŋ bataa ru. Míŋ a nufinŋ wɔ̀ wɔri, nwɔma juniɲa nu konaŋ kiri i ɲaninkulutɔnbi ki kila, niŋ i míŋ yɛri ki firi ki i. »

52Niŋ wulu kiri sun, Yawutu kiri jɔrɔkɔ sɔsɔɔlinŋ na arìmaŋ faninmwuŋ tu : « Ka weŋ ka ra so a shɛn ki wɔri-i yibɛɛ tɛ yi i ǹʼtaa dɔɔkunŋ? » 53Niŋ ki ra, Yesu tu kí tɛ : « Aawe, sɛli yɛ, míŋ a ǹʼbi ábɛɛ tɛ ńʼtu, a ábɛɛ Koŋ Danshuru ki shɛn ki taa, á i ǹʼcunŋ ki mwunu kì, ńʼtu ɲaninkulutɔnbi a ji ábɛɛ ru kì. 54Nwɔ̀tiŋ míŋ shɛn ki taa, ntiŋ i míŋ cunŋ ki mwunu, ɲaninkulutɔnbi kɔbali ki i nintiŋ gbɛ, míŋ i ji-a ntiŋ ŋmɛni jibi rakɔɔra ki ru. 55Sabu sɛli ki ra, míŋ shɛn ki i nufinŋ i ncinŋ, ńʼcunŋ ki i ji mwunufinŋ i ncinŋ. 56Nwɔ̀tiŋ míŋ shɛn ki taa, ntiŋ i míŋ cunŋ ki mwunu, nintiŋ i ji-a míŋ nu, miŋ tu míŋ i ntiŋ nu ɲaan wɔ̀ tɛ. 57Tiŋ wɔ̀ míŋ cin na-i, niŋ ɲaninkulutɔnŋ yɛ, míŋ ɲaninkulutɔnŋ ji-i niŋ sababu ra, mìŋ ɲaan tenŋ ki tɛ, a nwɔ̀tiŋ míŋ nu, nintiŋ ɲaninkulutɔnŋ a ji-i míŋ sababu ra. 58Nufinŋ wɔ̀ jɛri po yiri-i kirinpɔlila, ninki i kaa. Ábɛɛ tiŋ cɛɛnni kiri nwɔ̀ nu-i, ǹʼfa niŋ tenŋ i kì, sabu kíbɛɛ beeni-i, nka nwɔ̀tiŋ i ka nufinŋ ka nu-a, nintiŋ a tu a ɲaanna waarinŋ bataa ru. »

59Yesu wuru konaŋ kiri kali-la Yawutu kiri wɔ kalinfu ki ru Kafarinawumu kili ki ru waarinŋ wɔ̀ ru, ntiŋ wulu wɔ̀ri bi-i, nini wuru kari i.

Ɲaninkulutɔnbi wulu kiri

60Yesu wɔ kalindaŋ mwɔɔnna niŋ wulu kiri rama-i waarinŋ wɔ̀ ru, kí tu : « Ka wulu kari di kì dɛ! Nkɛnŋ a so tu-i kwumaŋ, ŋi i yìrì rama-ni? »

61Yesu ǹʼtɔ wuru tu kí afinŋ ŋunuŋunu-na, niŋ ki ra, ntiŋ i ǹʼbi kí tɛ tu : « Mɔ́ɔ́n wulu kiri ábɛɛ yaa-a wa? 62A niŋ ji ábɛɛ yaa, a ábɛɛ na Koŋ Danshuru ki tunpaara ki ja a yirimaŋ ki ru ji?

63Ɲini ki i ɲaninkulutɔnbi ki wɔri-ra, konanmini so-a bi dantenŋ na niŋ nu kì. Míŋ wulu wɔ̀ri bi-i ábɛɛ tɛ, nini i Ɲini fa ɲaninkulutɔnbi i. 64Niŋ fa a fɔn na, kpeeri i ábɛɛ ru, nwɔ̀ri bilinabi ma-a kì. »

Koŋ wɔ̀ri wuru bilinabi ki ma-a kì, Yesu wuru nini tɔ-a kabi awɔ cinŋ ki tɔnpa waari ki ru, niŋ fa koŋ wɔ̀ wuru-ra na ntiŋ janfa, ntiŋ wuru niŋ tɔ-a. 65Yesu tu sɛbɛ : « Niŋ ki ncin-i míŋ i ǹʼbi ábɛɛ tɛ ńʼtu koŋ tɔri tenŋ so-a na-i míŋ tɛ kì, duu Tiŋ ki niŋ ma-i nwɔ̀ tɛ. »

66Niŋ mani nu, ntiŋ wɔ kalindaŋ mwɔɔnna i arì pwulu san ntiŋ cɛfan, kí ntiŋ cɛfan tiri kili kì. 67Niŋ ma-i, Yesu i a ɲaannupwulu awɔ cindaŋ bwununfuuli ki tɛ, ntiŋ tu : « Ábɛɛ ji, ábɛɛ yɛrima kiri a tiri kì wa? » 68Nka Simɔŋ wɔ̀ wuru dɔri-ra tu Pyɛɛri, niŋ i ntiŋ nupwulu tu : « Ŋuntiŋ, yibɛɛ faa-ra ta nkɛnŋ tɛ? Ɲaninkulutɔnbi kɔbali wulu kiri i ábɛɛ gbɛ. 69Yibɛɛ bili-i ábɛɛ ra ɲaan ki bataa tɛ, yi i ji ǹʼtɔ tu ábɛɛ kiri Kirinŋ wɔ Wɔlinŋ ki i. » 70Yesu tu sɛbɛ : « Mínki ábɛɛ koŋ bwununfuuli ki ɲaannashi kì wa? Niŋ fa a fɔn na, ábɛɛ ru koŋ tenŋ i ɲinijɛ ɛ. » 71Ntiŋ niŋ wulu ki bi san wuru Yudasi bi sun, ntiŋ wɔ cindaŋ bwununfuuli ki tenŋ, ninwɔ̀ wuru-ra na ntiŋ janfa. Niŋ shuru ki wuru Simɔŋ danshuru, ntiŋ i po-ri Isikariyɔti kili ki ra.

Currently Selected:

Yuhana 6: JOB

Highlight

Copy