MAREKÙT 14
14
Yesùt wasuogolùk weim abok isukwa wene
(Mat.26:1-5; Luk.22:1-2; Yoh.11:45-53)
1Atem sat it Yahuri mene topa wam pesta Paskah a'nogo mene mel, eken horoti hisuagalùk a'la pelaparek mene a'la pelapì'lek werago nekarek a'nogo mene mel, ineki pìre logopik, aike nen nùogolùk werek kolek, it ap Ala esewerek mene amanogo inogogì kaintek mel, Ala ane helal waganek esewerek mene amanogo mel, Yesùt eil warogo hakhìlìk wasuogolùk weim abok ìkì lagaukwa. 2Weim abok ìkì logolìk he, mel isukwa:
“Pesta hùko isago nikenem wene wo'larìk elugun oba weak asinogo nen he, hakhìgì'lek logopik, o we like halok hakhouok o,” ìlùk weim abok isukwa.
He aike nen amusu obasi hano mene Yesùt ùkùl oba pelapike wene
(Mat.26:6-13; Yoh.12:1-8)
3Weim abok atì'nogo iko kolek he, at Yesùt lak o Petania lagaukwasik, ap Simon oumo henako hake inayùk mene hageat ebenakwe welagaike mene atì aua kisikesik logolìk, sùpùrùk nùogolùk hù'lagaike. Hù'lagaikesik were'ma, he aike nen isoak helep etage pualam mene hagarek mene ba amusu obasi hano mene oko hùkorogo palogo a'la hinagasogo wolok Yesùt oba kisike. Oba kìlìk he, isoak a'nogo ape oake sikip hogo, amusu Yesùt ùkùl oba kesalogo pelapike. 4Pelapenem he, it apùnì aike atoma logolìk he, mel isukwa:
“He yì amusu obasi hano mene we tùlemat alemarogo pelape yì nahalok. 5Amusu yì ba, uang perak apùnì yabu ineki omake hesik hagatenem ineki oka omakìtek wogisagarek a'nogo mene 300 nen wìlìk en he, apùnì inagarok lek mene sùpùrisasak mene,” ìlùk, he a'nogo wenagasukwa. 6Atì'nogo wenagasukwa meneat he, at Yesùt en he, mel yogoisasike:
“He yì wenagate hùk o. Hebeni. At en an hano haga'nape o. 7It apùnì inagarok lek mene atì, hit hinom motok logogun o. Atì'nogo logolìk, tì'nogo leberisogoin, ìlùk hina'la akalùk enat leberisamo hano. Atì'nogo meneat he, an enek he, hit ninom motok logogun lek o. 8At en an haga'nabu hagat elok haga'nape o. Apùnì warek oba amusu warisagarek atì hak, an hobuk noatenem nebe wa'lasumo warek salnabuogolùk noba wathanu hagat arat wathani waga a. 9Nane eberogoat yogohisak. He yì oba eberek logouagalùk he, apùnì nen wene hano wene a'nogo, o yì awì tì awì yogoisìlìk nìkì logolìk he:
He atì nen tì'nogo hagasike, ìlùk abok hano ìkì logogun o,” ìlùk yogoisasike.
Yùrat en Yesùt wasuagalùk yoko lagaike wene
(Mat.26:14-16; Luk.22:3-6)
10At Yesùt wene atì'nogo yogoisasikomo nen he, at agoromì inebe 12 amanogo mene, aike at Yùrat Isikariot a'nogo, Yesùt wasuagalùk yoko it ap Ala esewerek inogogì kaintek amanogo inoba lagaike. 11Yoko lagaikesik yogoisasikomo inasuk holhukwasik he, ina'la hai hakasukwasik, mel yogosukwa:
“Halok he, oko uang aike wokhesugun o,” ìlùk abok yogosukwa. Yogosukwama re, at Yùrat a'la nen he:
“Yesùt ebe hanoasuak nìkì'nogo were'ma ineki ba hegein he,” ìlùk weim abok a'la logolìk wenesùgì ebetì lagaike.
Yesùt agoromì inom pesta Paskah nasukwa wene
(Mat.26:17-25; Luk.22:7-14,21-23; Yoh.13:21-30)
12Yùrat atì'nogo a'la ebeto kolek he, it apùnì Yahuri mene eken horoti hisuagalùk a'la pelaparek mene a'la pelapì'lek werago nekarek a'nogo mene nùogolùk lilu alebagìk nekarek mene nùogolùk ìkì logolìk, pesta Paskah hesik wam topa wam warogo nasak higit agaike. Hìgìt agaikomo, at Yesùt agoromì ane wanhì lagaukwa mene amanogo oba wagaukwasik he, mel yogosukwa:
“Noe. Hat wam topa wam pesta Paskah hesik nanok en he, nit en yì mene tì mene o koma tegelogo hei lasak walok akegen,” ìlùk oba hinok wanhukwa. 13Hinok wanhukwama, at en he, agoromì ane wanhì lagaukwa amanogo mene aike inebe pìre laksasike. Laksìkì logolìk he, mel yogoisasike:
“O kota a'nogo lani. Logoin hak he, ap aike isoak kweang temùl mene hagarek mene i hina'lùk waganem hinom apì asugun a'naga. Hinom apì arìk he, opoligat lano.
14At opolìk laganem, at ebe ouma kike halok he, ap awì esewerek mene atì oba hinok mel ìlùk wanino:
At ninoe wene yakùlnisikerek mene a'nogo nen he, mel ike:
An nagoromì nane wìlì'lùgì mene ninom pesta Paskah hesk topa wam warogo noagalùk, o hùlù sekelek kì hak hanhen, ìlùk hinok wani lani, ìlùk lakhina wagama wago. 15Atì'nogo yogotenem, at en he, o hùlùpo hùlù hùko sekelek mene werago nasak oba obùlùk motok hagarek tegelek were'ma yakùlhisegein a'naga. Yakùlhisike halok he, atomaat nùok en, yì mene tì mene tegelogo hìlìk logoino,” ìlùk he, laksasike. 16At agoromì ane wanhì lagaukwa mene inebe pìre laksìkì logolìk,
“O kota lani,” ìlùk yogoisasikomo it a'nogo atomaat lagaukwasik he, at Yesùt en isike hagat were'ma ha lagaukwa. Ha lagaukwasik he, pesta Paskah hesik topa wam warìk he, weragasogo tegelogo hesukwa. 17Yì mene tì mene tegelogo hesukwasik were'ma, himaganekokwe at Yesùt agoromì inebe 12 he'nakit amanogo inom inoba lagaukwa. 18Lagaukwasik he, ouma kìlìk hù'larìk, pesta nìkì logolìk he, at Yesùt en mel yogoisasike:
“Hit mene aike sùpùrùk an neperak omakima nìkì lago mene atì nen, an nebe noasuagalùk yoko legein o, ìlùk eberogoat yogohisìgì,” ìlùk yogoisasike. 19Atì'nogo yogoisasikomo re, it ina'la weak arìk mel yogosukwa:
“An he a? An lek akìgì,” ìlùk inebe lopok en atì'nogo nek ìlìk lagaukwa. 20Atì'nogo ìlìk lagaukwama, at Yesùt en he, mel yogoisasike:
“Hit hinebe 12 welagep yoma, hat aike an neperak nineki apinenerogo piring a'la pelabìk amusu magasogo noko mene atì nen. 21An abat ta'lasi wagagi a'nogo, wa'lasigin mene helal waganek werek higit hogoat wa'lasigin meneat he, at ap nebe noasuagalùk yoko legein mene atì nek he, eigo. Ebe motok weagat asigin o. At ap atì ta'la'lep le'ma re, hanoat logoilep mene,” ìlùk yogoisasike.
Yesùt agoromì inom sùpùrùk mel, eken amusu mel, alùgùn oba nasukwa wene
(Mat.26:26-30; Luk.22:14-20; 1Kor.11:23-25)
22At Yesùt agoromì inom sùpùrùk atì'nogo nìkì logolìk, at en he, sùpùrùk horoti mene ekimo wanhìkesik he, Ala hai warogo ebe kùrogo sùpùrisìkì logolìk he, mel yogoisasike:
“Tì. Yì an nebeat o,” ìlùk yogoisasike. 23Atì'nogo yogoisasikesik he, isoak eken amusu hinago mene ekim wanhikesik, Ala hai warogo re, sùpùrisasikomo inebe obogat nasukwa. 24Noagalùk sùpùrisìkì logolìk mel yogoisasike:
“Yì re, an namebat o. Ala nen wene warogo wokhinabigin isike a'nogo, apùnì logolegat hesik namep wulagasogo noasugun atì ba, ebe asigin o. 25An nane eberogoat yogohisak. Anggur eken amusu yì nalùk he, an hobuk aike nìkì'lek logopik en, hùlì, at Ala nen awe a'ma hisegein atì hùlì amusu ket mene negein o,” ìlùk yogoisasikesik he, 26wùni Ala awùni aike wa'lùk wùlùpukwasik he, Saitun ùkùl oba lagasukwa.
“Hat en, Yesùt nokot, ìlùk labeligin o,” ìlùk Peterùt yogosike wene
(Mat.26:31-35; Luk.22:31-34; Yoh.13:36-38)
27 #
Za.13:7 Atì'nogo Saitun ùkùl oba lagalìk, at Yesùt en he, mel yogoisasike:
“At Ala nen,
At ap topa wam serogo welagarek mene atì ebe an nen watenem he, ako hese pùgùlugun o,
ìlùk isikomo helal waganogo hesukwama werek atì nen, hit obogat an herakhanìlùk hese pùgùlugun o. 28Pùgùlugun meneat he, an noatenem, hobuk Ala nen nelugu'napenem he, an tak o Kalilea lagalìk hinelokoma logogin o,” ìlùk yogoisasike. 29Atì'nogo yogoisasikomo re, at Peterùt en mel yogosike:
“It he'na yoma inebe obogat herakhagalùk hese pùgùlho halok he, an atì'nogo hese wùlìbigin lek o,” ìlùk yogoisikomo, 30at Yesùt en he:
“Yogotak hùako yìat, sùe ayam ane emakum ìlìk en, hobuk ìgìlek werek kolek, hat en he:
Yesùt atì nokot o, ìlùk heki hìnagan oba labeligin a'naga, ìlùk eberogoat yogohetì o,” ìlùk yogosikomo, 31at Peterùt en mel isike:
“Atì'nogo egenat mene re, an neperak noasumo hano. Yesùt nokot, ìlùk an nen labeligin lek o,” ìlùk ane keirogo isikomo re, it agaiya'lak aike inebe lopok ihane atì'nogo nek ìlìk lagaukwa.
Yesùt Ketsemani yabumo nen Ala ayoko hesike wene
(Mat.26:36-46; Luk.22:39-46)
32Wene atì'nogo ìlìk ìlìk he, yabumo aike etage Ketsemani lagaukwa. Lagaukwasik, at Yesùt en he, mel yogoisasike:
“An horok ya lìlìk sapan iko kolek, hit ya hùrek logoni,” ìlùk agoromì ane wanhì lagaukwa mene amanogo yogoisasike. 33Atì'nogo yogoisalùk he, Peterùt ho, Yakobùt ho, Yohanet ho, wogisek laganem he, at Yesùt etaùken min agìk, huni agìk, isike. 34Atì'nogo isikomo re, mel yogoisasike:
“Nagoromì. An netaùken motok huni agasik wa'lasusak hake haga'nabì'logo o. Halok, hit ya logolìk he, hinepe hebelogo logoni o,” ìlùk yogoisasike. 35Atì'nogo yogoisalùk he, at sapan igìlùk horogat atem kweangma elokwe sogoum weinarìk he, sapan mel isike:
“Nopase! An yogotak yaat weaga'nabugun atì, weaga'napì'lek hebanusak halok, hebanuak o,” ìlùk isikesik, 36hobuk aike mel isike:
“Nopase. Nopase hallabok e! Hat he, yì mene tì mene hagasumo hagasusak enek atì nen, an weaga'nabugun atì, hat en telnabino, ìlùk u hak he, eken amusu hinago noagalùk wo'nesugun atì hat en wokhano ìgì. Mene re, an na'la akìgì atì lek o. We, hat ha'la akegen mene atìat haga'nabino o,” ìlùk sapan isike. 37Sapan atì'nogoìlùk he, agoromì amanogo inoba wagaike re, it nogo iko were'ma nen he, at Paterùt mel yogosike:
“Simon. Hat he, nogoat ìkì lagen? Yogotak ya we jam omake hesik hepe hebelogo logousak mea he a?” ìlùk yogosikesik he, 38it he'nakìt amanogo inomat mel yogoisasike:
“Weak hagasuagalùk hina'la kagali wesinogo, hinepe hebelogo logolìk he, sapanat ìkì logoni o. Hina'la nen elok hagasusak ìlùk akìkì lagep meneat he, hinebe nen atì'nogo hagasusak he, mea o,” ìlùk yogoisasike. 39Atì'nogo yogoisalùk he, sapan alep isike hagat hobuk i lagaike. 40Atì'nogo i lagaikesik hobuk wagaike re, it amanogo nogo ineil agaikomo re, nogo iko were'ma isa wagaikomo nogo nen he, inane nìkì'nogo yogosu heat kamo isukwa. 41Kamo isukwama re, at eki pìre ba eileken isa wagaikesik en hobuk lìlìk isa wagaikesik he, mel yogoisasike:
“Hit set walogo nogo iko motok logogun a? Nogo arat egep o. An haga'nabugun a'nogo yogotak yìat o. Ap aike nen it ap weak hagarì'lùgì mene nen an abat ta'lasi wagagi a'nogo noasuagalùk ineki ba hanigin atì arat hanigin yì lakhani! 42Halok, lùok en he, mela'ni o. Ap an noasuagalùk yoko laga mene a'nogo re, horogat waga arì,” ìlùk yogoisasike.
Yesùt ebe hakhesukwa wene
(Mat.26:47-56; Luk.22:47-53; Yoh.18:3-12)
43“Horok arì waga arì,” ìlùk iko kolek aremnogoat he, it ap Ala esewerek mene inogogì kaintek amanogo mel, Ala ane helal waganek esewerek mene amanogo mel, inalùgetek amanogo mel, inom enat, ap esa aike logolek laksa wagaukwama, karok mel, payùk mel, wolok Yesùt agoromì inebe 12 amanogo mene aike at Yùrat a'nogo nen opolik wogisek wagaike. 44Waga logolìk, at Yùrat yoko lagaike mene a'nogo nen he, wene mel warisasikesik en wagaike:
“An lìlìk he, hai nape saluk watì halok he, hit en,
Ì, ebe atìat hìgì, ìluk hakhìlìk hineki ning hogo wolok we'no,” ìlùk wene sekek hogo yogoisasikesik, at inomat wagaukwa. 45Wagaukwasik he, at Yùrat a'noga Yesùt oba horok hogo wagaikesik, mel yogosike:
“Noe,” ìlùk hai ape saluk wasike. 46Hai ape saluk watenem he, it ap amanogo nen Yesùt ebe hakhesukwasik eki hele warogo hesogo welagaukwa. 47Atì'nogo hakhesukwama re, it ap atoma metek welagaukwa mene aike nen karok awìka a'la oua'ma nen lisogo wanhikesik he, ap Ala esewerek mene inoe kain atitigeke aike wasigìlùk huguthasike re, esako nek sapuk hogo lakhesike. 48Atì'nogo lakhesikomo, at Yesùt en he, it ap amanogo mel yogoisasike;
“An neki abusak aike wanhìma nen, hit karok mel, payùk mel, wolok neki hele wasuogolùk wagep a? 49Ninhùp-nanhùbat an hinekele'ma Ala awì wùrì'mo logolìk wene yakùlisiko were'ma hakhanhì'lek welagasip en he,
Tì'nogo hagasugun, ìlùk Ala ane helal waganogo hesukwa mene higit hogoat, hakhani wagep o,” ìlùk yogoisasikomo, 50at Yesùt agoromì amanogo inebe obogat ebe heraksalùk he, hese pùgùlhukwa.
Ap elege aike hese lagaike wene
51Hese pùgùlho kolek ap elege aike asu eilemkwe mene nek laberek logolìk Yesùt opolik lagalùk ikenem, it ap amanogo nen hakhesukwa. 52Atì'nogo hakhikenem he, su a'nogo korogo hebisalùk, nokolek welegat hese wo'lakasike.
Yesùt wasuogolùk ùkùm oba hesukwa wene
(Mat.26:57-68; Luk.22:54-55,63-71; Yoh.18:13-14,19-24)
53At Yesùt ebe hakhesukwasik he, ap Ala esewerek mene inoe kain oba wolok lagaukwa. Atoma it ap Ala esewerek mene inogogì kaintek inebe obogat mel, inalùgetek amanogo mel, Ala ane helal waganek esewerek mene amanogo mel, atogosukwa. 54Yesùt atì'nogo wolok laga kolek, at Peterùt a'nogo hobuk inopolik hek-hek laga lagaikesik, ap Ala esewerek mene inoe kain a'nogo awululu agoromì Ala awì wùrìk serogo welagaikarek mene were'ma inoba kìlìk he, inom etu nokale'ma hùrek logolìk sogoi sakìkì lagaukwa. 55It atì'nogo sogoi sakiko kolek he, it ap Ala esewerek mene inogogì kaintek amanogo mel, wene Ala ane hesik ero pìlìngìtarek mene inebe obogat mel, inom logolìk, ùkùm Yesùt oba hìlìk wasuogolùk he, mel isukwa:
“Apùnì at weak hagatenem ineileken haga mene uak en heraginabini,” ìlùk isukwama heraginapukwa meneat he, lek agaike. 56Lek agaikomo re, it aike inebe logolegat en he, mel isukwa:
“Weak tì'nogo hagatenem nineileken hogo,” ìlùk wene inapeliagat isukwa meneat he, inane omakeat higit hogo isukwa lek. 57Atì'nogo isukwama, hobuk it ap aike melarìk he, inapeliak enat mel yogoisasukwa:
58“At yi nen he,
Ala awi apùnì ineki nen wusukwa mene yì, an nen mesalogo lakhegein o. Mesalogo lakhìlìk obùlù'mo re, apùnì ineki nen wususak lek. We, hunigat mene neki pìre ba wùtì logopik, aike ba, arat elùgùn warogo wusigin o, ìlùk nineilhanem ikenem ninasuk holhugu o,” ìlùk isukwa meneat he, 59inane atì omakeat higit hogo ìgì'legat. 60Atì'nogo isukwama nen he, it ap Ala esewerek mene inoe kain a'nogo melagaikesik, tùlem ina'la kisikesik he, Yesùt mel yogosike:
“Yesùt. It ap yoma wene yogohìrì'lùgì yoma, hat oko aike yogoisegein lek a? Oko yogoisamo re,” ìlùk yogosike meneat he, 61ane ìgì'legat kamo isike. Kamo isikomo hobuk it ap Ala esewerek mene inoe kain a'nogo nen he, wene aike mel yogosike:
“Ala hogoratì lago mene nen aput Karìsùt lakhei wesigin isukwa a'nogo ebe re, harat a?” ìlùk hinok wokhasikeat. 62#Mzm.110:1; Dan.7:13 Hinok atì'nogo wokhasikomo, at Yesùt en he, mel yogosike:
“Ati, an nebe yìat o. An abat ta'lasi wagagi a'nogo, at Ala omame apik yì mene tì mene hagasusak enek a'nogo era'lu eki ebekwe kainat logopik he, pogot oba atoma nen ohena a'la pi waganem hineileken neogoin o,” ìlùk yogosike. 63Ati'nogo yogosikomo, it ap Ala esewerek mene inoe kain a'nogo okawerek asu etakwe laberek mene lìbìlogo laksasikesik he, mel yogoisasike:
“Apùnì nen at weak hagatenem ineileken haga mene wene sekek hogo uagalùk nahalok yerisek logogun. 64Ala a'la meathìlìk etage weagathikenem arak hinasuk holhep atì, hina'la nen nìkì'nogo akìkì lagep,” ìlùk yogoisasikomo, it amanogo obogat en he,
“Ukum oba hìlìk ebe motok wasuok o!” ìlùk yogosukwa. 65Ati'nogo yogosukwasik he, it ap amanogo aike nen wesi sup hogo Yesùt oba hìlìk he, ineki nen eileken salhìlìk, tùgì ineki tap watì logolìk he,
“Sa nen hoate nogo. Yogonisan ta,” ìlùk yogotì lagaukwama, it ap kaintek amanogo inagoromì Ala awì wùrìk serogo welagaikarek mene nen ebe hakhesukwasik tùgì ineki nen tamuk-tamak hogo wasukwaat.
Peterùt en, “Yesùt nokot,” ìlùk labelhike wene
(Mat.26:69-75; Luk.22:56-62; Yoh.18:15-18,25-27)
66Atì'nogo hagato kolek he, at Peterùt olilu hokole'ma were'ma, ap Ala esewerek mene inoe kain a'nogo atitigeke helekerek mene aike wagaike. 67Wagaikesik, Peterùt a'nogo etumo sogoi sakikenem lakhasikesik eileken oba lùlù wagaikesik he, mel yogosike:
“Hat hogo re, Yesùt aua o Nasaret mene a'nogo hinom negesep mene akìgì,” ìlùk yogosike. 68Yogosikomo, at en he, mel yogosike:
“An nokot o. Hat egen atì hùthìgì lek o,” ìlùk labelhike. Labelhiskesik he, kwe hùko ape pale'ma wùlùparek oba wùlìbi wagaikesik werek kolek he, sùe ayam ane isike. 69Atì'nogo ane isikomo, at Peterùt kwe ape pale'ma aremnogoat were'ma, at helekerek a'nogo eileken hobuk hasikeat. Hasikesik, mel yogoisasike:
“At yì it inom negarek meneat o,” ìlùk, it apùnì atoma welagaukwa mene amanogo yogoisasike. 70Atì'nogo yogoisasikomo re, at en hobuk labelhikeat. Labelhikesik hamùlùgat aike were'ma nen he, it apùnì atoma welagaukwa mene amango nen he, mel yogosukwa:
“Hat hebe o Kalilea mene heogo yì re, hebe eberogoat it meneat o,” ìlùk yogosukwama, 71at en he:
“Hit en ap abok ìkì lagep atì, ebe an nokot o. Nopase Ala oak! Napeliagat ìgì halok, at en noasuak o,” ìlùk labelhike. 72Hopuk palho kolek aremnogoat, sùe ayam a'nogo ane hobuk isike. Ane hobuk ikenem he, at Peterùt en he:
“Ì. At Yesùt en an yogonetì logolìk he:
Sue ayam ane emakum ìlìk he, hobuk ìgì'lek werek kolek, hat en he:
Yesùt nokot o, ìlùk heki hinagan oba labeligin, ìlùk yogonete a'nogo, arat labelhì yì,” ìlùk a'la ebesikesik he, le etawì hit-hit agaike.
Currently Selected:
MAREKÙT 14: LAIDNI
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in