YouVersion Logo
Search Icon

MAREKÙT 13

13
“Ala awì wùrìk apùnì aike nen motok mesalugun o,” ìlùk yogoisasike wene
(Mat.24:1-2; Luk.21:5-6)
1Wene atì'nogo yogoisalùk, at Yesùt Ala awì wùrì'mo nen wùlìpikomo, at agoromì ane wanhì lagaukwa mene amanogo aike nen he, mel yogosike:
“Egi! Noe, nayùk e. O helep hano mene ba o hano motok wùrìk aroma lakhan!” ìlùk hogorasike. 2Hogoratenem, at Yesùt en he, mel yogosike:
“O hùkotek wùrìk aroma lakhìkì lagen a? Helep oba lou'-louk wùrìk aroma aike hebìgì'lek motogat mesalogo laksogoin o,” ìlùk yogosike.
“Alebagìk tì'nogo weak hagathinabugun,” ìlùk yogoisasike wene
(Mat.24:3-14; Luk.21:7-19)
3Wene atì'nogo yogoisìkì lagaikesik he, at Yesùt Ala awi wùrìk i aik yì bakwe hebùlùk he, fi aik ìlì bakwe wùlùpukwasik, tom Saitun punu ba lagalìk inebe hù'lagaukwa. Hù'lagaukwasik he, Peterùt ho, Yakobùt ho, Yohanet ho, Atereat ho, Yesùt inom inaligat logolìk, at oba wene aike hinok wanhukwa. 4Hinok wanhì logolìk he, mel yogosukwa:
“Noe. Wene yogonisegen a'no re, mera nen haga'lasigin. Ebe haga'lasigìlùk iko kolek he, kì mene tak haga'laganem nit ninetaùken wekelasigin. Wene sekek hogo yogonisan o,” ìlùk hinok wanhukwa. 5Hinok wanhukwama, at Yesùt en he, mel yogoisasike:
“Apùnì nen lalhinabinogo ìlùk he, hinoabùt hebelogo logoino o. 6Apùnì inebe apigat en inetage an netage mene salogo nen mel ìlìk wesugun:
At wesigin isukwa a'nogo an nebe wagì yìat o, ìlùk inane eberogoat salek apùnì apigat lalinabi wesugun. 7Atì'nogo haga'laga kolek, weim horogat yapenem inane hinasuk holhìk, walegat yapenem inabok holhìk, ìkì logolìk he, hinetaùken abolok ùgùp o. Atì'nogo haga'lasigin meneat he, o wùrep oba haga'lasigin mene atì oanat o. 8Yì apùnì tì apùnì inùkùl etage lopok weim kagalhìk, ap inetagepogot inagoromì inawe a'ma mene lopok weim kagalhìk, ugun. Weim kagalhenem he, yì awì tì awì lugul langathìgìk, sùpùrùk no agìk, igin meneat he, atì re, hìmì omalik taginabuogolùk inapot heinet watarek atì hak, alebagìk hogoin he, atìat o. 9Atì'nogo hìkì logolìk, hit he, hinoabùt hebelogo logoino. Apùnì aike nen he, hineki hele warogo ap kaintek en hinanema wanuagalùk inoba wokhisek lagìk, o apùnì Yahuri mene sapan egarek oba nen tùgì hinoatìk, ugun o. Atì'nogo ìlìk he,
It yì Yesùt agoromì, ìlùk, it ap pemerintah mene kaintek inom, inetage pogot inom, ùkùm hinoba houagalùk inelokoma menhikamo, atì sat hanoasuak, an hagatenem hineileken nììkì lagep mene pak hogo yogoisogoin. 10Mene re, wene hano wene yì, yì ap tì ap inùkùl etage lopok yogoisìlìk lagep halok he, wùrep oba arat haga'lasigin o. 11Hit hineki hele warogo ùkùm inoba hìgìk, kotìk, egare'ma wokhisek laganem hit en be,
An nen wene oko ki'nogo igin, ìlùk hinalabut hìtùp o. Wene oko hit en hina'la kagalogo ugun hùk. We, Ala Areagùn nen,
Yì'nogo ini o, ìlùk atì sat yogohisegein meneat yogoisano o. 12Nen, agaiyak aike nen he, okawerek agaiyak wasuagalùk wolok lagìk, opase nen he, aput wasuagalùk wolok lagìk, inagainapùrì nen he, inopase inagosa inoasuagalùk inabok palhìk, ugunat o. 13Nen, apùnì obogat en an netage ìlìk.
Hit he, at agoromì, ìlùk hinebe inabìt motok hikogoin o. Meneat he, sa nen epe morogo logogin halok he, o wùrep oba Ala nen teligin o,” ìlùk yogoisasike.
“Motok weak hogoin,” ìlùk yogoisasike wene
(Mat.24:15-28; Luk.21:20-24)
14 # Dan.9:27, 11:31, 12:11 Wena atì'nogo yogoisasikesik he, aike mel yogoisasike:
“Hit en helal waganek yì re, etage salhì logolìk he, hanorogo hùthìkì logoino o. Apùnì nen ina'meilo mene hagatenem agaserogo pùgùlugun mene o logousak le'ma menhaga halok he, apùnì o Yurea tokwe mene atoma hese tom obakwe lagauak o; 15Hese lagauogolùk halok, apùnì aike o tùm oba lagalìk logopik, inapotkwe pi wìrìk en, inagarok yì mene tì mene ouma werek mene hela kìgì'lek pìkìrat lagauak o. 16Nen, it aike yabukwe nen, sùpùrùkakwe nen, inapotkwe ouma inasu wani wagì'lek hese pìkìrat lagauak o. 17Atì'nogo lagakì logolìk, it hìmì ineagwì ina'ma mene mel, ineagwì ketago mene ineilak wogisìlì'lùgì mene atì mel, weak hogoin atì, eigo! Netawlì lak e. 18Hit hese lagagun atì, o weak oba lanogo ìlùk, sapan ìkì logoino. 19O atì like weagat asigin atì re, emakum Ala nen yì mene tì mene elalhike atì hùlì nen pìkìt, o yogotak ya hùlì re, weak hùko atì hake aike haga'lagì'lek mene, omake hesik atìat haga'larìk hobuk aike haga'lasigin motok lek o. 20Weak haga'lasigin atì, ninopase Ala Etagepogot en he:
Hùlì yì hùlì arat o, ìlìk ìgì'lek kamo ilepma re, apùnì obogat heleleng hogo telinapì'lek weagat a'lep. Mene re, apùnì Ala nen wenaginapike mene hùgì, it hesik enek he,
Yogo. Weak arat hegep o, ìlùk hùlì wasigin werek o. 21Nen, weak atì'nogo haga'laga kolek, it aike nen he:
Karìsùt a'nogo yì waga yì hani, ìgìk, it aike nen he:
Karìsùt a'nogo a'lì waga a'lì lakhani, ìgìk, ikenem hit
hina'la nen he, eberogoat ìlùk akagùp o. 22It apùnì aike inapeliagat ìkì logolìk he,
Karìsùt a'nogo nebe anat o, ìgìk, nen, it aike nen,
Ala ane yogohisìgìrek mene anat o, ìgìk, i wesugun o.
Wìrìk he,
Apùnì Ala nen wenaginapike mene amanogo lalinabusak he a? Lek he a, ìlùk lalinabuogolùk he, inane eberogoat akoagalùk hagasusak lek mene elalin mene hagarìk wesugun o. 23Wene atì oan haga'lagì'lek werek kolek hùsipi tak yogohisìgì atì hinepe hebelogo logoino o,” ìlùk yogoisasike.
“An abat ta'lasi wagagi a'nogo, hobuk wesigìlùk iko kolek, tì'nogo haga'lasigin,” ìlùk yogoisasike wene
(Mat.24:29-31; Luk.21:25-28)
24 # Yes.13:10, 34:4; Yl.2:10,31, 3:15 At Yesùt en atì'nogo yogoisasikesik he, aike mel yogoisasike:
“Weak hùko hogoin atì hìlìk oba nen
hobuk he, o mo mùm agìk, tugi yatì'lek kamo ìgìk,
25hesagal pogot oba nen lologo pi wagìk, it pogot oba inomame apik welagaikarek mene atì Ala nen inabologothìgìk, ìgìn o.
26 # Dan.7:13 Ati sat he, an abat ta'lasi wagagi a'nogo nomamerogoat ohena a'la pi waganem he, apùnì ineileken nììlìk, apik hogo'nabugun o. 27Pi waga logolìk he, it malaikat Ala nen yoko pelaksa wagarek mene amanogo, apùnì Ala nen wenaginapike mene hùgì o ma'lomakwe, po'lomakwe, ìlìkwe, yìkwe, welagaikarek mene atogorinabuagalùk, yoko pogot erokwe erokwe o yì awì tì awì a'loma laksegein o,” ìlùk yogoisasike.
Wene e ara oba lìrogo yogoisasike wene
(Mat.24:32-35; Luk.21:29-33)
28At Yesùt en atì'nogo yogoisasikesik aike mel yogoisasike:
“Wene yì e ara oba lìrogo yogohisegain yì hùthano o. E ara atì eka lologo pikeresik, hobuk asìmìt hulelhìk, eka sabelhik, ikenem he, hineileken hìlìk hina'la nen he:
Yoga. O arat hìbì asigin hìgì, ìlùk hina'la hùthegesep atì hak,
29Tì'nogo haga'lasigin, ìlùk yogohisìgì a'nogo ebe haga'laganem, hineileken hìlìk he:
Yogo. O wùrep oba haga'lasigin a'nogo horok asi waga hìgì, ìlùk hina'la akano o. 30Yì'nogo haga'lasigin, tì'nogo haga'lasigin, ìlùk yogohisìgì atì, apùnì o yogotak ya werek mene inebe aike lek agì'lek oan werek kolegat ebe obogat haga'lasigin o, ìlùk eberogoat yogohisìgì. 31Pogot mel, kweang mel, atì lek asigin meneat he, an nane atì lek asigin motok lek o,” ìlùk yogoisasike.
“Mera haga'lasigin nit obogat ninokot atì nen, hinoabùt hebelogo logoino,” ìlùk yogoisasike wene
(Mat.24:36-44)
32At Yesùt en atì'nogo yogoisasikesik wene aike mel yogoisasike:
“Haga'lasigin atì, o ti sat, jam ti ba haga'lasigin ìlùk, nit obogat ninokot enek. It malaikat Ala nen yoko pelaksa wagarek mene amanogo inokorat. Nen, an nebe at Ala aput meneat he, nokorat o. We, an nopase aligat elu o. 33Mera haga'lasigin hit hinokorat atì nen he, hinoabùt hebelogo kagalek logoino o. 34Wene yì eperak higit he, ap aike aua nen o walegat lagalùk he, atitigeke mene aua serogo logouagalùk hisalùk lagarek. Lagalùk, atitigeke mene amanogo ineyabu lopok sùpùrogo wogisìkì logolìk,
Hat aike yì hagatì logoino.
Hat aike tì hagatì logoino.
Hat aike nawì kwe ba serogo welagatek mene yì,
heileken hanorogo logoino, ìlùk sùpùrogo wogisalùk lagarek hakeat o. 35Ati hak, hit hineileken hanorogo logoino, ìlùk yogohisìgì atì, hinoe Etagepogot awì esewerek mene a'nogo apotkwe wesigin atì mera wesigin. O sebe-pebe wesigin a? Hom nogo iko kolek wesigiìn a? Hùp pùlem wesigin a? Sùe ane iko kolek wesigin a. Hit hinokot. 36O tì sat wesigin hinokot atì re, wonogat nogo iko kolek hisa wesi nogo nen he, 37hinoabùt hebelogo logoino o, ìlùk hit yogohisìgì yì re, apùnì inebe obogat hinomat yogohisìgì o,” ìlùk yogoisasike.

Currently Selected:

MAREKÙT 13: LAIDNI

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in