Mátaj 8
8
VIII. TÁL.
I. Od gobavca i Kapernaumskoga stotnika 1–13.
II. Petrovo punico i vnôge drüge zvráči 14–17.
III. Guči z dvöma od svojega nasledüvanja 18–22.
IV. Ftiša môrje 23–27.
V. Od Gergezenuški vragometni i svinj njihovi 28–34.
I.
1Gda bi pa on doli goré šô, nasledüvalo ga je vnožina lüdstva. 2I ovo eden gobavec pridôči, molo ga je erkôči: Gospodne, či ščéš, moreš me očistiti. 3I vö vtégnovši rokô, dotekno se ga je Jezuš, erkôči: Ščém očisti se. I preci je očiščena goba njegova. 4I velí njemi Jezuš: vidi da nikomi ne povêš; nego idi pokáži se popi, i nesi gori on dár, šteroga je zapovedao Môšeš, na svedôstvo njim. 5Gda bi pa Jezuš notri v Kapernaum šô, pristôpo je k njemi eden stotnik proséči ga. 6I erkôči: Gospodne, sluga moj leži v hiži mojoj z žlakom vdárjeni, i jáko se mantrá. 7I velí njemi Jezuš: jas bom šô, i zvráčim ga. 8I odgovoréči te stotnik erkao je: Gospodne, nej sam vrêden, ka bi pod mojo strêho šô; nego samo edno réč povej, i ozdrávi sluga moj. 9Ár sem i jas pod oblástjom bodôči človek, ki pod sebom mám vitéze: i či erčém etomi, idi, ino ide; i drügomi, prídi, i príde; i slugi mojemi, čini eto, i včiní. 10Slišavši pa eta Jezuš, čüdüvao se je, i erkao je tim nasledüvajôčim: zaistino velím vám, niti vu Izráeli sem tákše vere nej naišao. 11Velím pa vám: kâ vnôgi od sunčenoga zhoda prído, i doli si sédejo z Abrahámom, i z Ižakom, ino z Jákobom, vu Králevstvi Nebeskom. 12Sinovje etoga Králevstva se pa vö vržejo na vünêšnjo kmico: tam bode jôkanje i zobno škripanje. 13I erkao je Jezuš tomi stotniki: idi i, liki si vervao, tak ti bojdi. I ozdravo je sluga njegov vu onoj vöri.
II.
14I gda bi prišao Jezuš vi Petrovo hižo, vido je punico njegovo ležéčo vu tréšliki. 15I dotekno se je nje rôke, i nihála jo je tréšlika: i gori je stánola, i slüžila njim je. 16Gda bi pa večér grátao, prinesli so njemivragometne vnôge; i vö je vrgao te dühé li z rečjom, i vse, ki so se hüdô meli, je zvráčo. 17Da bi se spunilo, ka je povêdano po Ežaiáši proroki govoréčem: on je nemočnosti naše na sé vzéo, i betege naše je on noso.
III.
18Gda bi pa Jezuš vido vnogo lüdstva okoli sébe, zapovedao je vučeníkom idti prêk môrja. 19I pristôpivši eden pisáč erkao njemi je: vučitel! nasledüvao te bodem, kamakoli boš šô. 20I velí njemi Jezuš: lisice lüknje májo, i ftice nebeske gnêzda; Sin človeči pa nêma, gde bi si glávô nagno. 21Drügi njemi je pa z vučeníkov njegovi erkao: Gospodne, dopüsti mi prvle nazá domô idti, i pokopati očo mojega. 22Jezuš njemi je pa erkao: nasledüj mené, i niháj tim mrtvim pokápati svoje mrtve.
IV.
23I gda bi on stôpo vu ládjo, nasle üvali so ga vučenícke njegovi. 24I ovo veliko zburkanje je postanolo vu môrji tak, da bi se ládja pokrivala od válovja; on je pa spáo. 25I pristôpivši vučenicke njegovi, obüdili so ga, govoréči: Gospodne, zdrži nás, pogíbamo. 26I velí njim: ka se bojíte? maloverci! Teda gori stanovši poprêto se je vötrom i môrji: i včinjeno je veliko ftišanje. 27Lüdjé so pa čüdivali govoréči: kákši je ete, kâ so njemi i vötrovje i môrje pokorni?
V.
28I gda bi prêk prišao vu Gergezenušov držélo, pribêžala sta k njemi dvá vragometna, z grobov vö idôča, besna jáko, tak, da je nišče nêmogao hoditi po pôti onoj. 29I ovo kríčala sta govoréča: ka je nám z tebom Jezuš, Sin Boži? prišao si pred cajtom mantrati nás? 30Bio je pa daleč od njih eden veliki šereg svinj, štere so se tam pasle. 31Ti vrazjé so ga pa prosili govoréči: či nás vö vržeš; dopüsti nám idti v te šereg svinj. 32I erkao njim je: idte. Oni pa vö idôči, šli so vu te šereg svinj. I ovo gnao se je ves šereg ti svinj na skakô vu môrje, i zginole so vu vodáj. 33Šteri so je pa pasli, odbêžali so; i pridôči v mesto, oznanili so vsa, i od ti vragometni. 34I ovo vse mesto je vöšlo pred Jezuša, i geto so ga vidili, prosili so ga, naj odide ž njihoví krajin.
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!