Mátaj 7
7
VII. TÁL.
I. Slêpa sôdba 1–5.
II. Čést düševni pastérov vu slüžbi Večérje i Evangelioma 6.
III. Nadigavanje na molitev 7–11.
IV. Regula pobožnoga živlênja 12–14.
V. Krívi prorocke 15–23.
VI. Hiža na pêski 24–29.
I.
1Ne sôdte, naj se ne sôdite. 2Ár, z šterom sôdbom sôdite, z tistom bodete sodjeni: i z šterom merom mêrite, z tistom bode vám nazá merjeno. 3Ka pa glédaš trôho v ôki brata tvojega: trám pa vu tvojem ôki na pamet ne vzemeš? 4Ali kakda práviš brati tvojemi: nihaj naj vö vržem trôho z Oká tvojega, i ovo trám je v ôki tvojem? 5Skazlívec! vrži vö prvo trám z oká tvojega i teda pogledni; da vö vržeš trôho z Oká brate tvojega.
II.
6Ne dájte to Svéto psom, niti ne mečte džünzdže vaše pred svinjé; naj ga gda ne zakláčijo z nogami svojimi, i vrnôče vás rastrgajo.
III.
7Proste, i dá se vam: iščite, i nájdete: trüpajte, i odpré se vám. 8Ár vsáki, šteri prosi, vzeme; i šteri íšče, nájde; ino tomi trüpajôčemi se odpré. 9Ali što je z vás človek, šteroga či bode proso sin njegov krüha, jeli njemi kamen dá? 10I či bode ga ribo proso, jeli njemi kačo dá? 11Či záto ví, hüdi bodôči, znáte dobre dári dávati deci vašoj; od koga bole Oča vaš, šteri je vu nebésaj, dá dobra onim, kí ga prosijo.
IV.
12Vsa záto, šterakoli ščéte, naj vám včiníjo lidjé, tak i ví činte njim. Ár je eta Právda i Prorocke. 13Idite notri po tesni vrátaj: ár so prestrana vráta, i širôka je ta cesta, štera pela na skvárjenjé, i vnogo ji je, ki po njé hodijo. 14Ár so tesna vrátá, i vôska je ta pôt, štera pela vu žitek: i malo ji je, šteri jo nájdejo.
V.
15Varte se pa od krívi prorokôv; šteri prihájajo k vám vu ovčeni odêvkaj, znotra so pa zgráblívi vucké. 16Z njihovoga sáda je poznate. Jeli berájo z trnja grozdje, ali z četálja fige? 17Tak vsákše dobro drêvo dober sád prináša: lagoje drevo pa lagoji sád prináša. 18Nemore dobro drêvo hüdi sád prinášati: niti lagoje drêvo dober sád, prinášati nemore. 19Vsáko drêvo, štero ne prináša dober sád, doli se vsečé, ino se na ogen vrže. 20Záto ž njihovoga sáda je poznate. 21Nebode vsáki, kí meni právi, Gospodne! Gospodne! notri šao vu králevstvo nebesko: nego ki činí volo Očé mojega, šteri je vu nebésaj. 22Vnogo ji bode pravilo v onom dnévi! Gospodne! Gospodne! nej smo vu tvojem Iméni proroküvali, i vu tvojem Iméni vragé zganjali, ino vu tvojem Iméni zmožnosti vnôge delali? 23I teda njim vadlüvao bodem: kâ sem vas nigdár népoznao: odídte od méne činéči neprávednost.
VI.
24Záto vsáki, šterikoli čüje ete moje Rečí, i činí njé, priglihávao bom ga k čednomi môži, šteri si je hižo na pečíni pocimprao. 25I doli je prišla ploha, i šli so potocke, i pihali so vötrovje, i spadnoli so k onoj híži, i nej se je podrla: ár je na pečini fundálivana. 26I vsáki, šteri čüje ete moje Rečí, i ne činí je, priglihávani bode k bláznomi môži, šteri je svojo hižo na pêsek pocimprao. 27I doli je prišla ploha, i šli so potocke, i pihali so vötrovje, i vdarili so v hižo ono, i spádnola je, i bio je spadáj njé veliki. 28I zgôdilo se je, da bi skončao Jezuš Rečí ete: čüdivalo se je lüdstvo nad včenjom njegovim. 29Ár je je včio, liki oblást majôči; i nej liki pisáčke.
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!