Mátaj 13
13
XIII. TÁL.
I. Od sedmére spodobnosti: Od semena včetvéro zemlô 1–23. Od kôkola med pšenico 24–30. Od horčičnoga zrna 31–32. Od kvasá med melo 33–43. Od skritoga kinča 44. Od džündža 45–46. Od vrše 47–52.
II. Názarenci ga zavržejo 53–58.
I.
1Vu onom dnévi pa, vöidôči Jezuš z hiže, seo si je pôleg môrja. 2I spravilo se je k njemi lüdstva vnogo tak, da je mogao v ládjo idti i tam sedeti; a lüdstvo je pa vse stalô na brêgi. 3I gučao njim je vnôga vu prílikaj, erkôči: ovo vö je šô eden sejáč sêjat semen. 4I gda bi on sêjao, ništero je spadnolo pôleg pôti, i prišle so ftice ino so je pozobale. 5Drügo je pa spadnolo na pečíno, gde je nej melo dosta zemlé; i preci je zíšlo záto, kâ je nej melo globôke zemlé. 6Gda bi pa sunce gori prišlo, vö je zgorelo; i da je nej melo korenjá, posêhnolo je. 7Ništero je pa spadnolo med trnje; i gori je zraslo trnje, i zadávilo je je. 8Ništero je pa spadnolo vu dobro zemlo; i prineslo je sád ništero stô, ništero pa šéstdesét, ništero pa tréseti krát teliko. 9Šteri má vüha na poslüšanje; naj poslüša. 10I pristôpivši vučenícke, erkli so njemi: zakaj njim gučíš v prílikaj? 11On pa odgovoréči erkao njim je: záto, ká je vám dáno znati skrovnosti Králevstva Nebeskoga; njim je pa nej dáno. 12Ár, šteri má, dá se njemi i obiljávao bode; šteri pa nema, i ka má, od njega se vzeme. 13Záto vu prílikaj njim gučim; da vidôči ne vídijo, i poslüšajôči ne slíšijo, niti ne razmijo. 14I spuni se nad njimi prorostvo Ežaiáša, štero právi: z slíšanjem slíšali bodete, i ne bodte razmeli; i vidôči vidili bodete, i nebodte znali. 15Ár se je potüčilo srcé lüdstva etoga; i z vühami so žmetno čüli, i očí svoje so záprli; naj gda ne vídijo z očmí, i z vühami ne čüjejo, i z srcom ne razmijo, i povrnéjo se, i zvráčim je. 16Vaše očí so pa blážene, kâ vídijo; i vüha vaša, kâ čüjo. 17Ár zaistino velím vám: kâ so vnôgi prorocke, ino pravični želeli viditi, ona, štera vi vídite, i nej so vidili; i čüti, štera vi čüjete, i nej so čüli. 18Ví záto poslüšajte to príliko od sejáča. 19Vsáki, ki čüje rêč králevstva, i ne razmi jo, príde te hüdi i ftrgne to posejano rêč v srcé njegovo; tô je, kotero je pôleg pôti sejjano. 20Štero je pa na pečíno sêjano; tô je té, ki rêč čüje, i preci jo z radostjom gorivzeme. 21Nema pa korenjá v sebi; nego do časa je. Či se pa pripeti stiskávanje, ali pregánjanje za volo rêči: preci se spáči. 22Štero je pa v trnje sêjano; tô je té, šteri rêč čüje, i skrb etoga svêta, i vkanenjé bogástva zadaví to rêč, i brezi sáda ostáne. 23Štero je pa v dobro zemlo sêjano; tô je té, ki rêč slíši i razmê; kí záto sád prináša, i činí ništeri stô, ništeri pa šéstdesét i ništeri pa tréseti krát teliko. 24Drügo príliko je pred njé djáo erkôči: prispodobno je Králevstvo Nebesko človeki sêjajôčemi dobro semen vu njivo svojo. 25Gda bi pa lüdjé spáli, prišao je njegov nepriátel, i posejao je kôkol med pšenico, i odíšao je. 26Gda je pa gori zrásla tráva, i sád je prinesla; teda se je skázao i kôkol. 27Pristôpivši pa slugi toga gospodára, erkli so njemi: gospodne, jeli si nej dobro semen posêjao v tvojo njivo; odkud je pa kôkol? 28On njim je pa erkao: nepriátel človek je tô včíno. Ti slugi so pa erkli njemi: ščéš záto, da idôči ga vö splevémo? 29On je pa erkao: nej, naj kak, pobérajôči kôkol, ne strgate vö navküp ž njim i pšenico. 30Nihájte, naj vküp rasté obôje do žétve; i vu vrêmeni žétve povêm žnjecom: poberte prvo kôkol, i zvéžte ga vu snopje na žganjé; pšenico pa vküp spravte vu moj škegen. 31Drügo príliko je dáo pred njé govoréči: prispodobno je Králevstvo nebesko k zrni horčičnomi, štero je vzéo eden človek i posêjao je vu njivo svojo. 32Štero, istina, je náj ménše med vsêm seménjem; gda pa gori zrasté, vékše je od kakšté zelenjá; i bode tak veliko drêvo, da pridôče ftice Nebeske si gnêzda naprávlajo na vêkaj njegovi. 33Drügo príliko je njim gučo: prispodobno je Králevstvo Nebesko k Kvási, šteroga vzela žena ino ga je zmêsila vu trí merice mele, dokeč se je cilô skvásila. 34Eta je vsa gučao Jezuš vu prílikaj lüdstvi; i brezi prílik je njim nikaj nej gučao. 35Da bi se spunilo, ka je povêdano po proroki govoréčem: odprém vu prílikaj vüsta moja, vö povêm skrita od začétka Svêta. 36Teda, nihávši to lüdstvo, šô je vu hižo Jezuš; i pristôpili so k njemi vučenícke njegovi govoréči: preloži nám to príliko od kôkola njive? 37Odgovoréči pa erkao njim je: ki to dobro semen sêja, je Sin človeči. 38Njiva je pa ete svêt; to dobro semen so pa ti sinovje Králevstva; kôkol so pa sinovje toga hüdoga. 39Nepriátel pa, šteri je eta sêjao, je vrág; žétva je pa skončanje svêta; žnječi so pa angelje. 40Liki se pa spoberé te kôkol i z ognjom se zežgé; tak bode vu skončávanji etoga svêta. 41Pošle Sin človeči angele svoje i spoberéjo s Králevstva njegovoga vse spáke; i one, ki činíjo nepravdenost. 42I vržejo je v péč ognjeno; tam bode jôkanje, i zobno škrípanje. 43Teda se ti pravični svêtili bodo, liki sunce v Králevstvi Očé svojega. Šteri má vüha na poslüšanje, naj poslüša. 44Pá je prispodobno Králevstvo Nebesko k kinči skritomi vu njivi; šteroga geto ga je eden človek najšo, skrio ga je, i od radosti njega je odíšao; i vsa, ka je meo, ôdao je, i küpo je njivo ono. 45Pá je prispodobno Králevstvo Nebesko k človeki tržci, íščejôčemi dobri džündž. 46Šteri, gda bi najšao eden drági džündž, odídoč ôdao je vsa ka je méo, i küpo ga je. 47Pá je prispodobno Králevstvo Nebesko k vrši vrženoj vu môrje i zevsákoga ploda ribe vküp srávlajôčoj. 48Štera, gda se je napunila, vö jo potégnovši ribičke na brêg, i sedéči ta dobra so vö spôbrali vu posôdo, ta hüda so pa vö zmetali. 49Tak bode vu skončanji etoga svêta: vö bodo šli angelje, i odlôčijo te hüde na srêdi med pravičnimi. 50Ino je vržejo vu péč ognjeno; tam bode jôkanje, i zobno škrípanje. 51Velí njim Jezuš: razmeli ste eta vsa? erčéjo njemi: zaistino, Gospodne, razmeli smo. 52On njim je pa erkao: záto je vsáki pisáč, vučen na Králevstvo Nebesko, prispodoben k človeki gospodári, šteri vö meče z kinča svojega nôva ino stára.
II.
53I prigôdilo se je, gda bi skončao Jezuš prílike ete, odíšao je odnut. 54I pridôči vu domovino svojo, včio je je vu správiščaj njihovi, tak, da so se čüdüvali i pravili: odkud je etomi eta modrôst, i ta môč? 55Nej je ete sin toga tesáča? ne zové se mati njegova Mária i bratje njegovi Jakub ino Jožeš, i Šimon i Júdaš? 56I sestre njegove nêli so vse pri nás? Odkud so záto etomi eta vsa? 57I spáčili so se v njem, Jezuš njim je pa erkao: nej je prorok brezi poštenjá, nego vu domovini svojoj, i vu hiži svojoj. 58I nej je činio tam dosta čüd, za volo nevernosti njihove.
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!