Mátaj 12
12
XII. TÁL.
I. Vučenicke vlati trgajo vu Sobotti 1–8.
II. Süho rokô zvráči 9–21.
III. Njegovo vragôv zgánjanje Farizeuške Beelzebuli pripišüjo 22–37.
IV. Židovje znaménje ščéjo 38–45.
V. Što je Kristušova rodbina? 46–50.
I.
1Vu onom vrêmeni je šô Jezuš v Sobotto po sitváj; vučenicke njegovi so pa lačni bilí, i záčali so trgati vlatí i jesti. 2Farizeuške pa, gda bi je vidili, erkli so njemi: ovo, tvoji vučenícke delajo; štero je nej slobodno delati v sobotto. 3On njim je pa erkao: nej ste čteli; ka je činio Dávid, gda je lačen bio on, i kí so ž njim bili? 4Kakda je notri šao vu hižo Božo, ino je te svéti krüh jo, šteroga je nej slobodno bilô njemi jesti, niti, kí so ž njim bilí; nego samim popom. 5Ali nej ste čteli v právdi; kâ v sobottaj popevje v Cérkvi sobotto prestôpijo, i brezi grêha so? 6Velím pa vám: kâ je od cérkvi vékši eti. 7Da bi pa znali, ka je tô: miloščo ščém, i nej áldov; nebi osôdili ete nekrivične. 8Ár je i Sobotte Gospôd Sin človeči.
II.
9I odidôči odnut prišao je vu správišče njihovo. 10I ovo, bio je tam eden človek, ki je süho rokô meo; i pítali so ga govoréči: jeli je slobodno v Sobottaj vráčiti? dabi ga mogli tôžiti. 11On njim je pa erkao: što bode z vás tákši Človek, kí bi meo edno ovco, i či bi spádnola v Sobotto vu jamo, jeli jo ne popádne, i ne potégne jo vö preci v Sobotto? 12Z kelikim je pa dragši človek od ovcé! slobodno je záto v Sobottáj dobro činiti. 13Teda velí tomi človeki: vtégni rokô tvojo. I vtégno jo je: i nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga. 14Farizeuške so pa tanáč meli prôti njemi vöidôči; kakda bi ga pogübili. 15Jezuš pa zpoznavši odíšao je odnut; i nasledüvalo ga je vnogo lüdstva, i zvráčo je je vse. 16I preprêto se je njim; naj ga vö ne vjávijo. 17Da bi se spunilo, ka je povôdano po Ežaiáši proroki govoréčem: 18Ovo sluga moj, šteroga sem jas odébrao, te lübleni moj; v šterom se je dopadnolo düši mojoj. Položim na njega Düh moj, i sôdbo bode poganom nazvesčávao. 19Nebode se njevkao, niti kríčao, ni nišče nebode čüo na vilicaj glás njegov. 20Trst nalomleno ne potere, i prédívo kadéče ne vgasi, dokeč vö ne zpela sôdbo na obládanje. 21I vu njegovom Iméni poganje se vüpali bodo.
III.
22Teda je pripelan njemi eden vragometen slêpi, i nêmi, i zvráčo ga je tak; da je te slêpi, i nêmi, i gučao i vido. 23I strsnolo se je vse lüdstvo i pravilo: nej je ete sin Davidov? 24Farizeuške pa slišavši so erkli: ete ne meče vö vragé, nego po Beelzebulí poglavníki vragôv. 25Znajôči pa Jezuš mísli njihove erčé njim: Vsákše Králevstvo, štero je prôti sebi razdeljeno, se opüsti; i vsáko mesto oli hiža razdeljena prôti sebi, ne ostáne. 26I či šatan šatana vö meče, prôti sebi je razdeljen; kakda bode tak stalô králevstvo njegovo? 27I či jas po Beelzebuli mečem vö vragé, sinovje vaši pokom je bodo metali? záto oni bodo vaši sodci. 28Či pa jas po Božem Dühi mečem vö vráge, tak se je priblížalo k vám Králevstvo Bože. 29Ali kakda more što notri idti vu hižo toga močnoga, i posôdo njegovo vnesti: či prvle ne zvéže toga močnoga, i teda hižo njegovo razbíje? 30Šteri je nej z menom, prôti meni je; i šteri ne správla z menom, rasipáva. 31Zato velím vám: vsáki grêh i preklínjanje se odpüstí lüdém; ali prôti s. Dühi preklínjanje se ne odpüstí lüdém. 32I šterikoli erčé hüdo rêč prôti Síni človečemi, odpüstí se njemi; šteri pa erčé prôti svétomi Dühi; ne odpistí se njemi, ni na etom svêti, niti vu prišestnom. 33Ali sádite drêvo dobro, i sád njegov dober; ali sádite drêvo lagoje, i sád njegov lagoji; ár se z sáda drêvo spozna. 34Zleženjé vipere; kakda morete dobra gučati, hüdi bodôči? Ár z obilnosti Srcá gučíjo vüsta. 35Dober človek z dobroga kinča Srcá svojega dobra prináša naprê; i hüdi človek z hüdoga srcá hüda prináša. 36Velím pa vám: kâ od vsákše márne rêči, šterokoli lüdjé bodo gučali, račun dájo od njé na sôdnji dén. 37Ár z rêči tvoji se spravičaš, i z rêči tvoji bodeš sodjen.
IV.
38Teda so odgôvorili ništeri z pisáčov i Farizeušov erkôči: vučitel, ščémo od tébe znamênje viditi. 39On pa odgovoréči erčé: ete hüdi i kurvêški národ znamênje prosi; i znamênje se njemi ne dá, nego znamènje Jonáš proroka. 40Ár, liki je bio Jonáš v žalôci cet ribe trí dní i trí nôči, tak bode Sin človeči v srci zemlé trí dní i trí nôči. 41Možjé Ninivinski se gori obüdíjo na sôdbo prôti etomi národi, i skvarjüvali ga bodo. Ár so se oni spokôrili na prêdganje Jonáša; i ovo, več je eti, liki Jonáš. 42Kralíca jüga se gori obüdí na sôdnji dén z etim národom, i skvarjüvala ga bode. Ár je ona prišla z krajôv zemlé poslüšat modrôst Šalamonovo; i ovo, več je eti, kak Šalamon. 43Gda pa te nečísti düh vöide z človeka, okôli hodi po sühi mêstaj, íšče počinek, i ne nájde ga. 44Teda velí: povrném se vu hižo mojo, odkud sem vö zíšao. I pridôč nájde jo spráznjeno, pometeno i osnâženo. 45Teda ide, i vzeme z sebom sedem drügi dühôv hüši od sébe, i notri idôči prebívajo tam; i ta slêdnja človeka tistoga so hüša od prvi. Tak bode i etomi hüdomi národi.
V.
46Gda bi pa ešče on gučao lüdstvi: ovo, mati, i bratje njegovi postanoli so vönê, iskajôči priliko, da bi ž njim mogli gučati. 47Erkao njemi je pa niki: ovo, mati tvoja, i bratje tvoji vönê stojíjo, iskajôči z tebom gučati. 48On pa odgovoréči je erkao tomi sebi erkôčemi: što je mati moja? i šteri so moji bratje? 49I vö vtégnovši rokô svojo na vučeníke svoje, erkao je: ovo, mati moja, i bratje moji. 50Ár, kíkoli čini volo Očé mojega, kí je vu Nebésaj, té je moj brat, i sestra, i mati.
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!