Mátaj 11
11
XI. TÁL.
I. Ivan krstiteo k Kristuši pošle vučenike svoje 1–6.
II. Kristuš hváli Ivana 7–15.
III. Grajá Židove ino se njim prti 16–24.
IV. Hválo dáva Oči za te màle i vse k sebi zové 25–30.
I.
1I zgôdilo se je, gda bi skončao Jezuš zapovedávati tim dvanájset vučeníkom svojim, šô je odnut včit i predgat vu njíh mêstaj. 2Ivan pa slíšavši vu vôzi dela Kristušova, poslao je dvá z vučeníkov svoji. 3Erkao njemi je: tí si te pridôči, ali pa drügoga mámo čakati? 4I odgovoréči Jezuš, erčé njima: Idôča nazvêstita Ivani, štera čüjeta i vídita. 5Slêpi preglédávajo, i plantavi hodijo, gobavci se očiščávajo, i glühi čüjejo, mrtvi se obüdjávajo, i siromákom se Evangeliom nazviščáva. 6I bláženi, ki se v meni ne spáči.
II.
7Gda bi pa têva odíšla; záčao je Jezuš praviti tomi lüdstvi od Ivana: ka ste vö šli glédat vu püščávo? Jeli trst od vötra gibajôčo. 8Ali ka ste vö šli glédat? Jeli človeka v mêhkom gvánti oblečenoga? ovo ki mêhko odetel nosijo, vu králevski hižaj so. 9Ali ka ste vöšli glédat? Proroka? zaistino velím vàm i vékšega od proroka. 10Ár je té, od šteroga je písano; ovo, jas pošlem angela mojega pred lícom tvojim, šteri pripráví pôt tvojo pred tebom. 11Zaistino velím vám: neje pobüdjeni med narodjenimi od žén vékši od Ivana krstitela. Kí je pa te náj ménši v Králevstvi Nebeskom; vékši je od njega. 12Od dnévov pa Ivana krstitela do sê dôb Králevstvo Nebesko silo trpí; i ti silni je vneséjo. 13Ár vsi prorocke i právda so do Ivana proroküvali. 14I či ščéte gori vzéti: on je ov Eliáš; kí je meo prídti. 15Šteri má vüha na poslüšanje; naj poslüša.
III.
16Komi pa prispodobim národ ete? Prispodobni je k deci na pláci sedéčoj, i kričéčoj tivárišom svojim. 17I erkôčoj: žveglárili smo vám, i nej ste plésali; dresélne pesmi smo vám spêvali, i nej ste se jôkali. 18Ár je prišao Ivan krstitel nej je jo, ní pio; i právijo: vragá má. 19Prišao je Sin človeči, jej i pijé; i právijo: ovo, človik požirávec, i vinopivec, publikánušov i grêšnikov priátel. I spravičala se je modrôst od odtrôk svoji. 20Teda je záčao na ôči metati tistim mêstam, v šteri je náj več čüd njegovi včinjeno; kâ so se nej povrnola. 21Jaj tebi Korazim! jaj tebi Betžajda! Ár da bi v Tiruši i v Šidoni včinjene bilé té močí, štere so vu vami včinjene, dávno bi vu vreči i pepéli pokôro činíli. 22Ali velím vám: Tiruši i Šidoni ležej bode na sôdnji dén, kako vám. 23I tí Kapernaum, kí si do nebés zvišeni, notri do pekla se doli vržeš. Ár, da bi v Šodomi včinjene bilé té močí, štere so v tebi včinjene, ostánola bi do denéšnjega dnéva. 24Ali velím vám: kâ Šodomskoj zemli ležej bode na sôdnji dén; kako tebi.
IV.
25V tistom vrêmeni odgovoréči Jezuš, erčé: hválo tebi dájem, Oča, Gospôd Nébe ino Zémle; ka si skrio eta pred môdrimi, ino spametnimi, ino si je nazvêsto tim máličkim. 26Zaistino, Oča; ár se je tak dopadnolo tebi. 27Vsa so meni dána od Očé mojega; i niče ne pozna Siná, nego li Oča; niti Očo nišče nepozna, nego li Sin, i či ga komi ščé Sin oznaniti. 28Hodte kmeni vsi, ki se trüdíte ino ste oklajeni, i jas vám počinek dám. 29Vzemte na sé járem moj, i včite se od méne, kâ sem jas krotki i ponizen z srcá, i nájdete počinek düšam vašim. 30Ár je járem moj hasnoviti, i bremen moje je lêhko.
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!