Čudovito PredanaVzorec

Samarija ni bila na tipični poti med Jeruzalemom in Galilejo. Pravzaprav je obstajala veliko bolj direktna pot, ki bi jo Judje običajno ubrali vzdolž reke Jordan. Janez ugotavlja, da je Jezus »moral« iti skozi Samarijo; prevod, ki se nanaša na Božjo voljo namesto na osebne želje.

Obstajal je razlog, zakaj je Jezus moral na Svoji poti v Galilejo ubrati ta ovinek, in ta razlog je bil srečati ženo pri vodnjaku. Sredi običajne, vsakdanje ženske dejavnosti, ko je šla po vodo k vodnjaku, je srečala Jezusa. Ni bilo na ekskluzivnem bogoslužju ali festivalu, ni bilo v templju, kjer bi bila omejena na bivanje na dvoru žensk; bilo je v njenem domačem kraju, sredi dneva.

Pretresljivo je bilo že to, da je Jezus sploh govoril z žensko sam. Pretresljivo je bilo, da Jezus, Jud, prosi za vodo od Samarijanke, ker bi bil nečist, če bi pil iz posode, ki se je je dotaknila. Pretresljivo je bilo, da se ji je Jezus razodel kot Mesija. Jezus je o njej vedel več kot je mislila, da je mogoče, in verjela je.

Ko se je ženska vrnila v mesto, je vsem povedala o Jezusu. Janez 4:39 pravi: »Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« Spremenila je življenja mnogih, ko je z njimi delila svojo izkušnjo z Jezusom.

Kaj je tvoj "studenec?" Kje čakaš, da te Jezus sreča v izjemnih trenutkih, ko želi, da Ga izkusiš v običajnih trenutkih? Kdo v tvojem življenju, v tvoji skupnosti, na tvojem delovnem mestu ali v tvoji družini še mora slišati o tem, ko si prvič srečala Jezusa? Bodimo žene, ki so pozorne na Božjo prisotnost v vseh majhnih trenutkih v naših dneh, da lahko tako oznanjamo dobro novico evangelija drugim, ki se želijo naučiti, kako močno ljubiti Boga.