Čudovito PredanaSample

Ali si bila kdaj obsojena, zlorabljena, izključena ali ponižana? Vsi smo doživeli eno ali drugo. Boli, zelo. Te izkušnje je težko pozabiti. Pogosto jih nosimo s seboj še dolgo po tem, ko so se naše okoliščine spremenile.

Abramova žena Sara je bila naveličana čakanja, da ji Bog da sina, ki ga je obljubil, zato je poskrbela, da je namesto tega zanosila njena služabnica Hagara. Hagarin sin bi bil Abramov potomec, človeški poskus izpolnitve obljube, ki jo je dal Bog. Čeprav Hagarin sin ni bil tisti, po katerem je Bog nameraval izpolniti Svojo obljubo, je Bog še vedno izkazal sočutje in skrb do Hagare in njenega sina.

Ko je Hagara zanosila, je njen status sužnje nadomestil status ženske, ki je nosila Abramovega sina. Prvič v življenju je imela nekaj, česar Sara ni imela. Njeno ravnanje do Sare je bilo prezirno. Sara je bila ponižana, Hagara pa povišana.

V odgovor je Sara tako slabo ravnala s Hagaro, da je ta pobegnila in tvegala svoje življenje in življenje svojega nerojenega otroka, ko je potovala nazaj domov v Egipt. Ni jasno, kakšen je bil Hagarin odnos z Bogom, vendar se je verjetno zavedala Abramove in Sarine vere ter obljube, ki jima jo je dal Bog. Zdelo se je, da je prepoznala Gospodovega angela kot glasnika Abramovega Boga. Namesto da bi spraševala, je slavila Boga, ker jo je videl in se ji dal spoznati.

V Hagarini bolečini je Bog dal obljubo. Tudi ona bi bila prejemnica velikega blagoslova, mati mnogih generacij. Bog je našel Hagaro, ko je bila v puščavi. Pozneje jo bo Bog spet našel v puščavi, ko se odzove na jok svojega sina. Bog je ni pustil v puščavi in je bil še naprej z Izmaelom, ko je odraščal (1. Mojzesova 21:20).

Ni nam treba čakati, da smo ozdravljeni, polni znanja ali dovolj dobri, da izkusimo Boga. Srečal nas bo tam kjer smo, tudi v naših obdobjih divjine. Naš Bog nas vidi in nam v Svojem velikem usmiljenju in sočutju ponuja priložnost, da Ga tudi spoznamo. In ko Ga potrebujemo, se bo naš Bog vedno znova prikazal. Ljubezni do tebe Mu ne bo nikoli zmanjkalo.