12 velikih napak, ki se jim starši lahko izognemoSample

Svoje življenje projiciramo na svoje otroke

»Kako je mogoče, da še vedno ne znaš napisati te besede? V tretjem razredu si in zadnje tri dni sva vadila prav vsak večer!« pravi frustriran starš, ko se spominja, kako dobro je on znal v tretjem razredu zapisati besedo »glasba« (morda pa tudi ne). Vsi smo nekoč bili v tem položaju. Morda je šlo za odbijanje žoge, reševanje enačb, oblačenje, doseganje ocen, vpis na fakulteto ali začetek poklicne poti. Na neki točki ugotovimo, da je bilo naše upanje trdno zasidrano na enosmernem vlaku, ki je drvel proti strmi pečini, ker smo živeli sanje tistih, ki naj bi iz nas »izbezali« le najboljše. Naša naloga je, da svoje potomce motiviramo, jim dajemo zagon, ne pa da jih v njihovih prizadevanjih zaviramo.

V današnjem videoposnetku Tim omenja nekaj edinstvenih razočaranj, s katerimi se otroci in starši soočamo, ko poskušamo najti svoj občutek uspeha v uspehih naših otrok. Vendar težava iskanja naše identitete na napačnih mestih ni nekaj novega. To sta počela že Adam in Eva, ki sta verjela, da kača, ta majhen, luskast, plazeč se košček Božjega stvarstva, ve več kot Bog.

Ko se zalotimo, da svoje interese projiciramo na svoje otroke, se raje ozrimo na danosti, ki smo jih prejeli od našega nebeškega Očeta. Bog je žrtvoval Jezusa, svojega otroka, da bi mi lahko prišli nazaj k njemu. Naša vrednost je v otroku, vendar ne v našem otroku, pač pa v edinorojenem Božjem sinu, Jezusu. Bog nas ne ljubi zaradi nečesa, kar smo mi storili zanj. Svojo ljubezen nam je pokazal preko nekoga, ki se mu je zaradi nas odrekel. Da bi odkrili svojo pravo identiteto, se najprej ustavimo ob tem dejstvu. Nato pa kot starši sledimo Božjemu vzoru in žrtvujmo stvari, ki jih imamo radi, da bomo svoje otroke lahko osvobodili iz ječe življenja, ki želi ugajati. Pravilen zapis besede »glasba« je tako ali tako precenjen.

Razmisli: Kako jaz projiciram svoje življenje na svoje otroke? Kako bom preusmeril svojo pozornost na darove, ki mi jih je Bog dal?