12 velikih napak, ki se jim starši lahko izognemoSample

Našim otrokom onemogočamo, da bi se borili

Samo naporen trening, odrgnine in bolečine zaradi mlečne kisline naredijo naše mišice močnejše. Samo leta razlivanja in butanja morskih valov polepšajo naplavljen les. Samo trud za preboj iz zapredka naredi metulja dovolj močnega, da lahko leti. Mi pa kot starši spoznavamo, da so nas samo naše življenjske izkušnje, tako dobre kot slabe, okrepile in pripravile na življenje, ki ga živimo.

Tim v svoji knjigi pripoveduje zgodbo o ameriških starših, ki sta se s svojim triletnikom preselila v Švico. Starša sta ugotovila, da je učiteljica njunemu otroku žago predstavila kot igračo za tri-, štiriletnike. V soseski, kjer je ravnatelj starše pozval, naj svojim štiri- in petletnikom dovolijo, da hodijo v šolo sami, pa se je zgodil incident z žago. Prej omenjen ameriški starš je zbral pogum in enega od učiteljev svojega triletnika vprašal, kakšni so varnostni postopki v nujnih primerih. Učiteljica ga je na kratko odpravila in dodala: »Že 10 let vodim gozdno igralnico in še nikoli mi ni bilo treba zaradi poškodb klicati staršev.« Res? Učiteljica gozdne igralnice? Kaj pa vsakič, ko je prišlo do poškodbe, pa preprosto ni poklicala? Švicarski noži so s tem pridobili na smislu!

Očitno je, da ti švicarski šolniki podpirajo bojevanje in z njim malčke tudi seznanjajo. Jakob, Jezusov brat, je imel podoben pogled na borbo. Ni rekel le: »Bojevati se ni tako slabo.« V prvem poglavju svojega pisma pravi: Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje. Dalje lahko beremo, da sta sadova boja vztrajnost in zrelost. Jakob pravi tudi, da Bog nima nič proti, če ga prosimo za pomoč. Starši moramo otrokom dovoliti, da se borijo, moramo pa biti tudi prisotni in jim pri tem biti pripravljeni pomagati.

Vaja: Pogovori se z otrokom, kako lahko sodeluješ z njim v njegovih preizkušnjah.