Neomajne mameSample

»Jaz ti bom pomagal«

Odprl sem vrata, ona pa je stala tam z rokami, polnimi mojih najljubših stvari.

»Nisem bila prepričana, kaj bi ti bilo všeč, zato sem vzela vsega po eno,« je rekla in mi podala sladek čaj ter majhno škatlico sladoleda. Potem me je tako močno objela, da sva skorajda zmečkali vse dobrote.

»Tukaj sem, da ti pomijem posodo,« je rekla. Odložila je torbe, dala moji hčerki petko in šla v kuhinjo. Mislila sem, da sanjam. Potem sem se spomnila slike, ki sem jo nekaj ur prej objavila na Instagramu. Na njej je bilo moje prepolno pomivalno korito, v ozadju pa košare čistega, a nepospravljenega perila. To je bil res »eden tistih tednov.« Sliko sem delila z emotikonom z navihanim obrazom, vendar sem se v resnici v sebi utapljala. Dušili so me otroci, gospodinjska opravila, kaos. Potem se je pojavila ona, da mi pomije posodo, jaz pa sem obstala brez besed.

Takšnih ljudi je malo, kajne? Toda zakaj? Zakaj se ne bi vsi potrudili in ponudili pomoč, kjer lahko? Tudi sama ni imela veliko svobode, saj je doma imela svoje tri otroke. Pravijo, da je potrebna cela vas.

Ko pomislim na neomajno skupnost, mi vedno pride na misel zgodba iz 17. poglavja 2 Mz. Izraelci so bili v vojni in dokler je Mojzes držal svojo palico pokonci, so zmagovali. A to je bil zanj prevelik zalogaj, zato sta namesto njega palico pokonci držala Aron in Hur. Ker sta bila tam in mu pomagala, je Mojzes ostal trden in vztrajal v svoji bitki.

Čigave roke lahko dvigneš? Neverjetno, kakšno razliko lahko naredimo, če zgolj pokažemo pripravljenost. Če se bomo začeli bolj opirati drug na drugega, bomo za svoje otroke ustvarili neomajne temelje. Včasih je potrebno le stopiti korak naprej in reči: »Jaz ti bom pomagal!«.