Neomajne mameSample
»Trden temelj«
Negotovost je verjetno najhujši občutek na svetu. Oropa nas samozavesti, počitka in svobode. Že ob sami omembi te besede se mi v mislih pretakajo številni spomini. Kot majhna deklica sem se bala teme, ko sem pokukala z očmi tik nad odejo, da bi preverila, ali je v moji sobi res pošast. Kot novinka v šoli, ki ni poznala nikogar in se spraševala, ali bom kdaj našla prijatelja. Na avdiciji za muzikal, nervozna in v strahu, da bom pozabila besedilo pesmi. Ko sem izbirala obleko za zmenek in upala, da ga bom navdušila in zadržala njegovo zanimanje. Na dan, ko sva kupila svoj prvi dom in se spraševala ali sva dovolj odrasla, da bova zmogla to odgovornost. Kako sem se počutila na dan, ko sva domov prinesla prvega otroka, in kako me je preplavljalo spoznanje, da sva odgovorna za njegovo življenje. Vsak od teh trenutkov je v meni vzbudil občutek negotovosti in ustvaril globoko željo po nečem trdnem, na kar bi se lahko oprla in kar bi me držalo pokonci, ne glede na vse.
Pogosto se opiramo na svoje okoliščine. To je namreč enostavno, saj je najlažje govoriti o stvareh, ki jih lahko vidimo ali se jih dotaknemo. Na primer: če se naš otrok neprimerno vede v šoli, ga zlahka označimo za problematičnega ali sebe za slabo mamo. Če nam razpadejo sanje, je naravno, da se počutimo izgubljene in nesamozavestne. A mi nismo poklicani, da bi živeli v skladu s človeško naravo. Poklicani smo, da hodimo v Duhu, in da bi to dosegli, moramo stati na zanesljivem temelju. Na temelju, ki je bil preizkušen in odobren. Takšen, za katerega vemo, da ga ne bodo nikoli zatresli življenjski tresljaji ali celo viharji. Če se vedno oklepamo le tega, kar lahko vidimo s človeškimi očmi, nas bo v temspremljivim svetu nenehno spodnašalo. Kar pa ni življenje, zasidrano v Jezusu. Pravzaprav Sveto pismo tako vedenje imenuje otročje. Poklicani smo, da v vseh stvareh postajamo Kristusovo telo. On je varnost, v kateri smo poklicani graditi svoje življenje.
Na čem stojiš danes? Na čem gradiš svoje življenje? Ko se svet boji teme in se skriva pod odejo, si lahko prav ti neomajna in siješ kot svetilnik v noči. On je tvoj zanesljivi temelj, zato lahko mirna hodiš skozi negotove dni.
Negotovost je verjetno najhujši občutek na svetu. Oropa nas samozavesti, počitka in svobode. Že ob sami omembi te besede se mi v mislih pretakajo številni spomini. Kot majhna deklica sem se bala teme, ko sem pokukala z očmi tik nad odejo, da bi preverila, ali je v moji sobi res pošast. Kot novinka v šoli, ki ni poznala nikogar in se spraševala, ali bom kdaj našla prijatelja. Na avdiciji za muzikal, nervozna in v strahu, da bom pozabila besedilo pesmi. Ko sem izbirala obleko za zmenek in upala, da ga bom navdušila in zadržala njegovo zanimanje. Na dan, ko sva kupila svoj prvi dom in se spraševala ali sva dovolj odrasla, da bova zmogla to odgovornost. Kako sem se počutila na dan, ko sva domov prinesla prvega otroka, in kako me je preplavljalo spoznanje, da sva odgovorna za njegovo življenje. Vsak od teh trenutkov je v meni vzbudil občutek negotovosti in ustvaril globoko željo po nečem trdnem, na kar bi se lahko oprla in kar bi me držalo pokonci, ne glede na vse.
Pogosto se opiramo na svoje okoliščine. To je namreč enostavno, saj je najlažje govoriti o stvareh, ki jih lahko vidimo ali se jih dotaknemo. Na primer: če se naš otrok neprimerno vede v šoli, ga zlahka označimo za problematičnega ali sebe za slabo mamo. Če nam razpadejo sanje, je naravno, da se počutimo izgubljene in nesamozavestne. A mi nismo poklicani, da bi živeli v skladu s človeško naravo. Poklicani smo, da hodimo v Duhu, in da bi to dosegli, moramo stati na zanesljivem temelju. Na temelju, ki je bil preizkušen in odobren. Takšen, za katerega vemo, da ga ne bodo nikoli zatresli življenjski tresljaji ali celo viharji. Če se vedno oklepamo le tega, kar lahko vidimo s človeškimi očmi, nas bo v temspremljivim svetu nenehno spodnašalo. Kar pa ni življenje, zasidrano v Jezusu. Pravzaprav Sveto pismo tako vedenje imenuje otročje. Poklicani smo, da v vseh stvareh postajamo Kristusovo telo. On je varnost, v kateri smo poklicani graditi svoje življenje.
Na čem stojiš danes? Na čem gradiš svoje življenje? Ko se svet boji teme in se skriva pod odejo, si lahko prav ti neomajna in siješ kot svetilnik v noči. On je tvoj zanesljivi temelj, zato lahko mirna hodiš skozi negotove dni.
Scripture
About this Plan
Kako dobro bi bilo zgraditi tako trdno hišo, da je niti najhujši vihar ne bi premaknil. In kako dobro bi bilo imeti tako trdne temelje, da bi ostali NEOMAJNI, pa če bi se tla pod našimi nogami še tako tresla. Popravilo in barva trajata le nekaj časa in nemogoče se je večno skrivati za lepimi okencami. Čas je, da dovolimo Njemu, da nas v svoji ljubezni zgradi v močne in trdne osebe.
More
Za ta bralni načrt bi se radi zahvalili organizaciji Thrive Moms. Za več informacij obišči: thrivemoms.com