Известные библейские стихи из Lükáč 23

Поделиться

Jezuš pa erčé: Oča, odpüsti njim, ár neznajo ka činíjo. Rastálali so si pa gvant njegov, i vrgli so šorš na njega.

I erčé njemi Jezuš: zaistino velim tebi, dnes z menom bodeš vu paradižomi.

I erčé Jezuši: spômeni se z méne, Gospodne, gda prideš vu králevstvo tvoje.

I kričéči z velikim glásom Jezuš, erčé: Oča, vu roké tvoje poráčam düšo mojo. I eta erkôči, vö je püsto düšo.

I, gda bi prišli na mesto, štero se zové temen, tam so ga ráspili i tiva hüdodelnika, ednoga z dêsne, ednoga pa z lêve stráni.

Bíla je pa liki vöra šésta; i kmica je postánola na cêloj zemli notri do devéte vöre. I potemnelo je sunce, i raspraščilo se je zakrivalo cérkvi na srêdi.

Vidivši pa stotnik, štero se je zgodilo, dičo je Bogá govoréči: zaistino je ete človek pravičen bio.