Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Non Drama

Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Drama

<div class="version vid2319 iso6393slv" data-vid="2319" data-iso6393="slv">
 <div class="book bkLUK">
 <div class="chapter ch20" data-usfm="LUK.20">
 <div class="label">20</div><div class="s1">Od kod Jezusova oblast</div><div class="r">(Mt 21,23&#8211;27; Mr 11,27&#8211;33)</div><div class="p"> 1Ko je nekega dne v templju u&#269;il ljudstvo in oznanjal evangelij, so pristopili v&#233;liki duhovniki in pismouki s stare&#353;inami 2ter mu rekli: &#187;Povej nam, s kak&#353;no oblastjo to dela&#353; ali kdo je, ki ti je dal to oblast?&#171; 3Odgovoril jim je: &#187;Tudi jaz vas bom nekaj vpra&#353;al. Povejte mi, 4ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi.&#171; 5Razpravljali so med seboj: &#187;&#268;e re&#269;emo: &#8250;Iz nebes,&#8249; bo rekel: &#8250;Zakaj mu niste verjeli?&#8249; 6&#268;e pa re&#269;emo: &#8250;Od ljudi,&#8249; nas bo vse ljudstvo kamnalo, kajti prepri&#269;ano je, da je Janez prerok.&#171; 7Zato so odgovorili, da ne vedo, od kod. 8In Jezus jim je rekel: &#187;Tudi jaz vam ne povem, s kak&#353;no oblastjo to delam.&#171;</div><div class="s1">Prilika o vinogradu in najemnikih</div><div class="r">(Mt 21,33&#8211;46; Mr 12,1&#8211;12)</div><div class="p"> 9Ljudstvu pa je za&#269;el pripovedovati tole priliko: &#187;Neki &#269;lovek je zasadil vinograd, ga dal v najem vini&#269;arjem in za dalj &#269;asa odpotoval. 10V primernem &#269;asu je poslal k vini&#269;arjem slu&#382;abnika, da bi mu dali od pridelka vinograda. Vini&#269;arji pa so ga pretepli in odslovili praznih rok. 11Nato je poslal drugega slu&#382;abnika. Oni pa so tudi tega pretepli in ozmerjali ter ga odslovili praznih rok. 12Poslal je &#353;e tretjega, pa so tudi tega ranili in vrgli ven. 13Tedaj je gospodar vinograda dejal: &#8250;Kaj naj storim? Svojega ljubljenega sina bom poslal, morda bodo njega spo&#353;tovali.&#8249; 14Toda ko so ga vini&#269;arji zagledali, so se posvetovali in rekli: &#8250;Ta je dedi&#269;. Ubijmo ga, da bo dedi&#353;&#269;ina na&#353;a.&#8249; 15In vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj bo torej storil z njimi gospodar vinograda? 16Pri&#353;el bo in te vini&#269;arje pokon&#269;al, vinograd pa dal drugim.&#171; Ko so oni to sli&#353;ali, so rekli: &#187;Bog ne daj!&#171; 17On pa se je ozrl vanje in rekel: &#187;Kaj torej pomeni to, kar je pisano:</div><div class="q1"> Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,</div><div class="q2"> je postal vogalni kamen. # Db. glava vogala . </div><div class="m"> 18Vsak, kdor pade na ta kamen, se bo razbil, in na kogar ta kamen#ta kamen: dodano. pade, ga bo zme&#269;kal.&#171; 19Pismouki in v&#233;liki duhovniki so hoteli &#353;e tisto uro nanj polo&#382;iti roke, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so namre&#269;, da je s to priliko meril nanje.</div><div class="s1">Davek cesarju</div><div class="r">(Mt 22,15&#8211;22; Mr 12,13&#8211;17)</div><div class="p"> 20Opazovali so ga torej in k njemu poslali zalezovalce, ki so se delali pravi&#269;ne, da bi ga ujeli v besedi, tako da bi ga lahko izro&#269;ili upraviteljevi oblasti in pristojnosti. 21Vpra&#353;ali so ga: &#187;U&#269;itelj, vemo, da prav govori&#353; in u&#269;i&#353;. Ne gleda&#353; na osebo, ampak v resnici u&#269;i&#353; Bo&#382;jo pot. 22Ali smemo cesarju dajati davek ali ne?&#171; 23Spoznal je njihovo zvija&#269;nost in jim rekel: 24&#187;Poka&#382;ite mi denarij! &#268;igavo podobo in napis ima?&#171; Rekli so: &#187;Cesarjevo.&#171; 25On pa jim je dejal: &#187;Dajte#Ali Povrnite. torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Bo&#382;jega.&#171; 26Tako ga niso mogli pred ljudmi ujeti v besedi. In za&#269;udili so se nad njegovim odgovorom ter umolknili.</div><div class="s1">Kako je z vstajenjem</div><div class="r">(Mt 22,23&#8211;33; Mr 12,18&#8211;27)</div><div class="p"> 27Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vpra&#353;ali so ga: 28&#187;U&#269;itelj, Mojzes nam je zapisal: &#268;e komu umre brat, ki je bil o&#382;enjen, pa ni imel otrok, naj vzame to &#382;eno njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. 29Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel &#382;eno in umrl brez otrok. 30Nato jo je vzel drugi, 31pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. 32Za vsemi je umrla tudi &#382;ena. 33&#268;igava bo torej &#382;ena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za &#382;eno?&#171; 34Jezus jim je rekel: &#187;Sinovi#Tj. ljudje. tega veka se &#382;enijo in mo&#382;ijo, 35tisti pa, ki so vredni, da dose&#382;ejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne &#382;enili ne mo&#382;ile. 36Tudi umreti ne morejo ve&#269;; enaki so namre&#269; angelom in so Bo&#382;ji sinovi, saj so sinovi vstajenja. 37Da pa so mrtvi obujeni, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o grmu, ko je imenoval Gospoda &#8250;Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov&#8249;, 38Bog pa ni Bog mrtvih, ampak &#382;ivih, kajti njemu vsi &#382;ivijo.&#171; 39Nekaj pismoukov je tedaj odgovorilo: &#187;U&#269;itelj, dobro si povedal,&#171; 40in niso si ga drznili &#353;e kaj vpra&#353;ati.</div><div class="s1">Vpra&#353;anje o Davidovem sinu</div><div class="r">(Mt 22,41&#8211;46; Mr 12,35&#8211;37)</div><div class="p"> 41On pa jim je rekel: &#187;Kako govorijo, da je Mesija#Ali Kristus. Davidov sin? 42Saj vendar David sam pravi v knjigi psalmov:</div><div class="q1"> Gospod je rekel mojemu Gospodu:</div><div class="q1"> &#8250;S&#233;di na mojo desnico,</div><div class="q2"> 43 dokler ne polo&#382;im tvojih sovra&#382;nikov za podno&#382;je tvojih nog.&#8249;</div><div class="m"> 44David ga torej imenuje &#8250;Gospod&#8249;, kako je potem njegov sin?&#171;</div><div class="s1">Jezus svari pred pismouki</div><div class="r">(Mt 23,1&#8211;36; Mr 12,38&#8211;40; Lk 11,37&#8211;54)</div><div class="p"> 45Pred vsem ljudstvom, ki ga je poslu&#353;alo, je rekel svojim u&#269;encem: 46&#187;Varujte se pismoukov, ki si &#382;elijo hoditi okrog v dolgih obla&#269;ilih in imajo radi pozdrave na trgih, prve sede&#382;e v shodnicah in &#269;astna mesta na gostijah, 47ki vdovam po&#382;irajo hi&#353;e in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo stro&#382;e obsojeni.&#171;#Db. bodo prejeli ve&#269;jo obsodbo.</div>
 </div>
 </div>
</div>

SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!

Ko je nekega dne v templju učil ljudstvo in oznanjal evangelij, so pristopili véliki duhovniki in pismouki s starešinami ter mu rekli: »Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš ali kdo je, ki ti je dal to oblast?« Odgovoril jim je: »Tudi jaz vas bom nekaj vprašal. Povejte mi, ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi.« Razpravljali so med seboj: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu niste verjeli?‹ Če pa rečemo: ›Od ljudi,‹ nas bo vse ljudstvo kamnalo, kajti prepričano je, da je Janez prerok.« Zato so odgovorili, da ne vedo, od kod. In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«


Ljudstvu pa je začel pripovedovati tole priliko: »Neki človek je zasadil vinograd, ga dal v najem viničarjem in za dalj časa odpotoval. V primernem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi mu dali od pridelka vinograda. Viničarji pa so ga pretepli in odslovili praznih rok. Nato je poslal drugega služabnika. Oni pa so tudi tega pretepli in ozmerjali ter ga odslovili praznih rok. Poslal je še tretjega, pa so tudi tega ranili in vrgli ven. Tedaj je gospodar vinograda dejal: ›Kaj naj storim? Svojega ljubljenega sina bom poslal, morda bodo njega spoštovali.‹ Toda ko so ga viničarji zagledali, so se posvetovali in rekli: ›Ta je dedič. Ubijmo ga, da bo dediščina naša.‹ In vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj bo torej storil z njimi gospodar vinograda? Prišel bo in te viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.« Ko so oni to slišali, so rekli: »Bog ne daj!« On pa se je ozrl vanje in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
Vsak, kdor pade na ta kamen, se bo razbil, in na kogar ta kamen pade, ga bo zmečkal.« Pismouki in véliki duhovniki so hoteli še tisto uro nanj položiti roke, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so namreč, da je s to priliko meril nanje.


Opazovali so ga torej in k njemu poslali zalezovalce, ki so se delali pravične, da bi ga ujeli v besedi, tako da bi ga lahko izročili upraviteljevi oblasti in pristojnosti. Vprašali so ga: »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš. Ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš Božjo pot. Ali smemo cesarju dajati davek ali ne?« Spoznal je njihovo zvijačnost in jim rekel: »Pokažite mi denarij! Čigavo podobo in napis ima?« Rekli so: »Cesarjevo.« On pa jim je dejal: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Tako ga niso mogli pred ljudmi ujeti v besedi. In začudili so se nad njegovim odgovorom ter umolknili.


Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vprašali so ga: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat , ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato jo je vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Za vsemi je umrla tudi žena. Čigava bo torej žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne morejo več; enaki so namreč angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja. Da pa so mrtvi obujeni, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹ , Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« Nekaj pismoukov je tedaj odgovorilo: »Učitelj, dobro si povedal,« in niso si ga drznili še kaj vprašati.


On pa jim je rekel: »Kako govorijo, da je Mesija Davidov sin? Saj vendar David sam pravi v knjigi psalmov:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.‹
David ga torej imenuje ›Gospod‹, kako je potem njegov sin?«


Pred vsem ljudstvom, ki ga je poslušalo, je rekel svojim učencem: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih, prve sedeže v shodnicah in častna mesta na gostijah, ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo strože obsojeni.«

Слушайте Luka 20