Luki 24

Yesu ŋmɛni-i

(Matiyu 28.1–10; Maraka 16.1–8; Yuhana 20.1–10)

1Nufaan jibi ki sisarifuluntɔnŋ ki siira ki ru, mari kiri kinidifinŋ wɔ̀ri ramɔni wuru-i, kí i yìrì shi, kí i ta yìrì wu saali ki ra. 2Faa sinaŋ wɔ̀ la wuru saali ki tɔnŋ ki ra, mari kiri i ta fa niŋ kulunkulu sanmaan wu nmaŋ. 3Kí i de saali ki ru, nka kí Ŋuntiŋ ki kwuu ki ja nmaŋ kì. 4Kí ciirufɔnimaan ki tu-i niŋ na, kí i kwulu, kí i shuru fuuli tu ja arì ɲaanfɛ. Nini wɔ juulinŋ kiri wuru cucu-a.

5Mari kiri i kɛni, kí i arì ŋuniŋ shuuli fwuniŋ sun. Shuru fuuli kari tu kí tɛ : « Konwɔtiŋ ɲaninkulutɔnŋ yɛ, nfɛnŋ na ábɛɛ i niŋ ceeli-li konkwuu ri kanfɛ? 6Ntiŋ kwumaŋ kì, ntiŋ ŋmɛni-i. Ŋì i ábɛɛ tu Galile, ntiŋ wulu wɔ̀ bi wuru ábɛɛ tɛ, á á ɲakilila bo niŋ tɛ. 7Ntiŋ ǹʼbi wuru tu : ‹ Koŋ Danshuru ki kakan-i ŋì i de bijɛmatɔnŋ kiri gbɛfɛ, kí i ǹʼkpinkpi suu sun, niŋ fa tu ǹʼbeŋ ki sunŋ byantɔnŋ ki, tu ŋì a ŋmɛni po san konkwuu kiri kanfɛ. › »

8Niŋ na, mari kiri ɲakili i bo Yesu wɔ wulu kiri tɛ. 9-10Makidala Mariyamu, Yahanɛ, niŋ fa Yakuba ɲiŋ Mariyamu, ŋì i bo mari tɔri ri sun, niŋ kiri ta wuru saali ki ra. Kí pwulu pomaan ki saali ki ra, kí i ta niŋ bi kiri bataa rakali Yesu wɔ cindaŋ bwununtenŋ ki fa kalindaŋ pyɛ kiri tɛ. 11Yesu wɔ cindaŋ kiri i mari kiri wɔ wulu ki ji myɛɛnbi wulu, kí bili ǹʼna kì. 12Niŋ fa a fɔn na, Pyɛɛri i jɔrɔkɔ, ntiŋ i bili ta saali ki ra. Ntiŋ ta-i so, ntiŋ i a sunsan, ntiŋ i saali ki ciiru ki shɛɛli, ntiŋ i juulinŋ fɔ ki bantenŋ ja nmaŋ. Daŋ i kɔ ntiŋ sun, ntiŋ ɲakili ɲaanmimaan ki i a pwulu kulu.

Yesu a yɛri ji-i kalindaŋ fuuli wu Emayusi saa ra

(Maraka 16.12–13)

13Mìŋ shikaŋ tenŋ ki ru, Yesu wɔ kalindaŋ fuuli wuru ta-a kili bɛɛ ra, nwɔ̀ tɔ wuru tu Emayusi. Niŋ kili ki fa Yerusalɛmu faninmwuŋ ki wuru kilo bwununtenŋ bishi i. 14Kí tirira ki wuru bi mamaan kiri bari po ta-a arìmaŋ tɛ. 15Ŋì i kí tu bari ki fa sɔsɔɔlinŋ ki ra, Yesu yɛri ki i na a bo kí fan. Ntiŋ fa kí i saa ki tiri-ri tenŋ, 16ŋì i ji miŋ tu finŋ bɛɛ kí ɲaninaŋ kiri rala, kí so Yesu tɔ-i kì.

17Ntiŋ i kí ranɔri : « Ábɛɛ nfɛnŋ bari ma-a ámaŋ tɛ? »

Yesu niŋ nanɔri ki tan-i, kí i tu. Kí bataa firi kilɛnmaan wuru-i. 18Kí ru koŋ tenŋ tɔ wuru tu Kilewopasi, niŋ i nanɔri ki rupwulu : « Miŋ a ji jɛ kwumaŋ dɛ! A miŋ tenŋ ji i kì, bi wɔ̀ri ma-i Yerusalɛmu sunŋ fuuli ka ra, nini nadu koŋ tɔri tenŋ sun kì. »

19Yesu i kí ranɔri sɛbɛ : « Niŋ nfɛnŋ finŋ? »

Kí tu ntiŋ tɛ : « Nansarɛtitɔnŋ kiri wɔ Yesu ki bi ki kɛ! Kirinŋ wɔ cintɔnŋ wuru-i, ntiŋ i kabakobi mwɔɔnna ma, niŋ fa ntiŋ i sotinbi wulu li bi Kirinŋ fa konaŋ kiri bataa ɲaanfɛ. 20Nka yibɔɔ Kirinŋ tɛ sarakawɔrɔtɔnŋ kiri ŋununtiŋ kiri fa yi jɛntɔnŋ kiri saa wɔri-i tu ntiŋ kilɛn. Kí i ntiŋ kpinkpi suu sun ncinŋ. 21Yibɛɛ kɔniŋ wuru npwulu-la tu koŋ wɔ̀ a na Isirayɛlidaŋ kiri ŋunsan, tu niŋ koŋ ki wuru-i. Nka ka bi kari ma-i, ǹʼsunŋ byantɔnŋ i jiŋ.

22Mari bɛɛ ri i yibɛɛ fan, nini sɔli ta-i saali ki ra jiŋ siira, kí na-i wulu wɔ̀ bi, niŋ botɔnsun yibɛɛ pa-i. 23Kí tu arìbɛɛ ta Yesu kwuu ki ja saali ki ru nmaŋ kì, niŋ fa tu mɛlɛkɛn bɛɛ ri i arì yɛri ji arìbɛɛ wu, tu nini i ǹʼbi tu ntiŋ ŋmɛni. 24Yibɛɛ kaashi tɔri ri i ta saali ki ra, kí i ta ǹʼja, miŋ tu mari kiri ǹʼbi-i ɲaan wɔ̀ tɛ, nka kíbɛɛ ɲaniŋ tu Yesu yɛri ki ra kì. »

25Niŋ ki ra, Yesu i ǹʼbi kalindaŋ fuuli ki tɛ : « Ɲakili ábɛɛ rapo kì dɛ! Kirinŋ wɔ cintɔnŋ kiri wulu wɔ̀ri bi-i, nfɛnŋ na ábɛɛ bili-la nini na jona kì? 26Ǹʼbi-ri tu Mwutɔnŋ ki a na cɔɔri ka ɲaan ka tɛ, ŋì i kila ŋì i de awɔ nɔɔri ki ru kì wa? »

27Niŋ kɔɔtɛ, Sɛbɛ kiri wulu finŋ woo finŋ bi-i ntiŋ bi ki sun, ntiŋ i niŋ bataa ɲaanbi fɔɔ kí tɛ. Ntiŋ i ǹʼtɔnpa wulu wɔ̀ri bi-i Kirinŋ wɔ cintɔnŋ Musa wɔ sariya sɛbɛ kiri ru, ŋì i ta so Kirinŋ wɔ cintɔnŋ kiri wɔ wulu kiri sun.

28Kí myɛ-ɛ arì ta kili ki tɛ waarinŋ wɔ̀ ru, Yesu ǹʼji-i miŋ tu ntiŋ a fwuude ntiŋ i tiri jɛŋ, 29nka kí i ntiŋ nafɛ : « Tu yi fan, sabu sunŋ ki kɔ-i kɔ, niŋ fa cii ra so miŋ sun. »

Ntiŋ i de kí fan kili ki ru, ntiŋ i ta jɛri kí fan. 30Ciiku ki na-i maan, kí fa Yesu i sɔɔ nufinŋ ki tɛ arìmaŋ fan. Ntiŋ i bwuru ki shi, ntiŋ i baraka bi Kirinŋ tɛ, ntiŋ i ǹʼnucɛn, ntiŋ i ǹʼwɔri kí tɛ.#24.30 Ka ɲakilila tenŋ ka i kila-a Luki 22.19 ki ru sɛbɛ. 31Mìŋ manaanŋ tenŋ ki ru, kí ɲaninaŋ kiri i nawwulu, kí i ǹʼtɔ tu Yesu i. Nka ntiŋ i juu san kí kanfɛ.

32Koŋ fuuli ki i tu ǹʼbi-a arìmaŋ tɛ : « Ntiŋ wuru wulu ki bi-a yibɛɛ tɛ saa ki fan, ntiŋ i Kirinŋ wɔ wulu ki kɔri ki bika shɔ-ri yibɛɛ tɛ, yibɛɛ ciiru di-ri kì wa? » 33Mìŋ manaanŋ tenŋ ki ru, kí i jɔrɔkɔ, kí i arì pwulu tiri Yerusalɛmu. Kí i ta cindaŋ koŋ bwununtenŋ ki fa kalindaŋ pyɛ kiri rakɔlimaan kila arìmaŋ sun. 34Nini tu kí tɛ : « Sɔbɛ ra, Ŋuntiŋ ki ŋmɛni-i! Ntiŋ a yɛri ji-i Simɔŋ wu! »

35Niŋ na, bi wɔ̀ ma-i kíbɛɛ koŋ fuuli ki wu saa ki fan, niŋ fa kí Yesu tɔ-i bwuru ki ruyali yalimaŋ ki ru ɲaan wɔ̀ tɛ, kíbɛɛ i niŋ nakali kalindaŋ pyɛ kiri tɛ sɛbɛ.

Yesu a yɛri ji-i awɔ kalindaŋ kiri wu

(Matiyu 28.16–20; Maraka 16.14–18; Yuhana 20.19–23; Mabikiri 1.6–8)

36Ŋì i kí tu niŋ wulu ki ra, Yesu i a yɛri ji kí wu, kí i ntiŋ ja arì faninmwuŋ, ntiŋ i kí co tu : « Ɲaanfɛfili tu á fan! » 37Kí miniŋ i cɛn, kɛmi i de kí ru, sabu ǹʼwuru kí ɲaanna tu arìbɛɛ konminiŋ ja-a.

38Nka Yesu tu kí tɛ : « Ábɛɛ kɛni-na, á i sii sii-ri nfɛnŋ na kɔɔn? 39Á míŋ gbɛ kiri fa ńʼkanŋ kiri shɛɛli, mínki yɛ terere. Á na myɛ shɛɛli míŋ na. Miŋ tu ábɛɛ ɲaniŋ i ǹʼna ɲaan wɔ̀ tɛ, shɛn i míŋ nu, wɔ i ji ńʼnu, shɛn fa wɔ dumiŋ ɲini nu kì. » 40Niŋ wulu ki sun, ntiŋ i a gbɛta kiri fa a kanda kiri ji kí wu.

41Niŋ fa a fɔn na, ŋì i bo kí tɔnŋ sun, fɔ kí ciirudika jɛ ki i waa-ri bili-i ǹʼna sɛbɛ. Niŋ na, ntiŋ i kí ranɔri : « Nufinŋ i ábɛɛ gbɛ ǹʼkaŋ wa? » 42Kí i yɛrinŋ biliturumaan wɔri ntiŋ tɛ. 43Ntiŋ i ǹʼmwu, ntiŋ i ǹʼnu kí ɲaanna.

44Niŋ kɔɔtɛ, ntiŋ tu kí tɛ : « Míŋ wuru faa-a ábɛɛ fan waarinŋ wɔ̀ ru, míŋ wuru mìŋ ka bi-a ábɛɛ tɛ, ńʼtu bi wɔ̀ri sɛbɛ míŋ bi ki sun, Kirinŋ wɔ cintɔnŋ Musa wɔ sariya sɛbɛ ki ru, niŋ fa nwɔ̀ri sɛbɛ-i Kirinŋ wɔ cintɔnŋ kiri wɔ wulu ki fa Kirinŋ tɛ shu kiri sɛbɛ kiri ru, ńʼtu nini bataa kakan yìrì i ma, miŋ tu yìrì bi-i ɲaan wɔ̀ tɛ. »

45Niŋ ɲaan ki tɛ, ntiŋ i kalindaŋ kiri ɲakili kiri rawwulu, nwɔma kí i Kirinŋ wɔ wulu kiri kɔri kiri tɔ. 46Niŋ fa ntiŋ tu kí tɛ, tu ǹʼsɛbɛ Kirinŋ wɔ wulu ki ru tu, kí a na Kirinŋ Ɲaannakonshimaan ki makwulujuu, kí i ǹʼkilɛn, nka tu ŋì a na ŋmɛni a beŋ ki sunŋ byantɔnŋ ki i. 47Tu ŋì i tɔnpa Yerusalɛmu, ŋì a na sunjo ntiŋ tɔ ra juniɲa bataa ru, tu konaŋ kiri ntɔri bi arɔɔ bijɛ kiri ra, kí i ji Kirinŋ tɛ, nwɔma ŋì i kɔ́ɔ́ bijɛ kiri tu kí tɛ.

48Niŋ kɔɔtɛ, Yesu tu kí tɛ : « Ábɛɛ kiri i mɔ́ɔ́n bi kiri bataa shɛɛri kiri i. 49Míŋ Tiŋ ki a tɔnŋ wɔri-i ábɛɛ tɛ nwɔ̀#24.49 Niŋ i Ɲiniwɔlinŋ ki bi ki i. bira, míŋ a niŋ bo na ábɛɛ sun. Nka nwɔ̀ i ábɛɛ, á tu kili ka ra sun, nwɔ̀ i Yerusalɛmu, fɔ á i faa sotinbi ki ra, ŋì i po Kirinŋ gbɛ cuunŋ. »

Yesu tunpa-i kirinpɔli ki ru

(Maraka 6.19–20; Mabikiri 1.9–11)

50Niŋ kɔɔtɛ, Yesu i po san kalindaŋ kiri wu kili ki ru, ntiŋ i ta kí wu fɔ Bɛtani kɛlintɛ. Niŋ mani nu, ntiŋ i a gbɛ kiri fɛshi cuunŋ, ntiŋ i juba san kí tɛ.

51Ntiŋ tu-i juba ki san-a kí tɛ, ntiŋ i fɛshi san kí ra, ntiŋ i tiri kirinpɔli ki ru. 52Kalindaŋ kiri i ntiŋ gbɛ. Kí kɔ-i niŋ na waarinŋ wɔ̀ ru, kí ciirudimaan i arì pwulu tiri Yerusalɛmu. 53Niŋ waaci ki ru, kí wuru Kirinfusinaŋ ki ra waarinŋ bataa ru, kí i baraka bi-ri Kirinŋ tɛ, niŋ fa kí i ǹʼgbɛ-ri.

Voafantina amin'izao fotoana izao:

Luki 24: JOB

Asongadina

Hizara

Dika mitovy