Dejanja 1
1
1 #
Lk 1,1–4
Prvo knjigo torej sem napisal, o Teofil, o vsem, kar je začel Jezus delati in učiti 2do dneva, ko je bil gori vzet, potem ko je dal zapovedi apostolom po svetem Duhu, ki jih je bil izvolil; 3ki se jim je tudi živega izkazal po svojem trpljenju z mnogimi prepričevalnimi znamenji, ko se jim je štirideset dni prikazoval in govoril o kraljestvu Božjem. 4#Lk 24,49In ko je bil z njimi zbran, jim je zapovedal, naj ne odidejo iz Jeruzalema, temveč naj čakajo obljube Očetove, ›ki ste jo slišali od mene; 5#Mt 3,11; Mr 1,8; Lk 3,16; Jn 1,33kajti Janez je sicer krstil z vodo, ali vi boste krščeni s svetim Duhom ne dolgo po teh dneh‹.
6Ti pa, ki so se bili sešli, so ga torej vpraševali, govoreč: Gospod, ali boš v tem času vnovič postavil kraljestvo Izraelu? 7On pa jim reče: Ni vaša stvar, da bi znali čase in ure, ki jih je določil Oče po svoji samooblasti; 8#Mt 28,19; Mr 16,15; Lk 24,47–49temveč prejmete moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje. 9#Mr 16,19; Lk 24,50–52In ko je to povedal, se je vzdignil vpričo njih; in oblak ga je vzel izpred njih oči. 10In ko so strmeli za njim, gredočim v nebo, glej, pristopita k njim dva moža v beli obleki, 11ki tudi rečeta: Možje Galilejci, kaj stojite in zrete na nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas gori v nebo, prav tako pride, kakor ste ga videli, da je šel v nebo.
12Tedaj so se vrnili v Jeruzalem z gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, en sobotni dan hoda. 13#Mt 10,2–4; Mr 3,16–19; Lk 6,14–16In ko so prišli v mesto, stopijo v gornjo izbo, kjer so prebivali: Peter in Jakob in Janez in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matevž, Jakob Alfejev in Simon Gorečnik in Juda Jakobov. 14Vsi ti so bili ene misli stanovitni v molitvi, z ženami in Marijo, materjo Jezusovo, in z brati njegovimi.
15In v te dni vstane Peter sredi bratov in reče (bila je pa zbrana množica kakih sto in dvajset oseb): 16Možje in bratje, moralo se je izpolniti pismo, ki ga je napovedal sveti Duh z usti Davidovimi o Judu, ki je bil vodnik tem, ki so ujeli Jezusa. 17Kajti prištet je bil nam in je z nami prejel delež te službe. 18#Mt 27,3–8Ta je torej pridobil njivo s plačilom svoje krivičnosti in se je, padši strmoglavo, po sredi razpočil in se je izsul ves drob njegov. 19In to se je razglasilo med vsemi, ki prebivajo v Jeruzalemu, tako da se imenuje tista njiva v lastnem njih jeziku Akeldama, to je: Krvava njiva. 20#Ps 69,26; Ps 109,8Pisano je namreč v knjigi psalmov:
»Pusto naj postane domovje njegovo,
in ne bodi nikogar, ki bi prebival v njem;«
in
»Škofjo službo njegovo naj prejme drugi.«
21Zato mora eden teh mož, ki so z nami hodili ves čas, dokler je Gospod Jezus z nami prebival, 22#Mt 3,16; Mr 1,9; Lk 3,21; Mr 16,19; Lk 24,51začenši od krsta Janezovega prav do dne, ko je bil gori vzet od nas: eden teh mož mora biti z nami vred priča vstajenja njegovega. 23In postavijo dva: Jožefa, ki se imenuje Barsaba, s priimkom Just, in Matija, 24molijo in reko: Ti, Gospod, ki poznaš srca vseh, pokaži, katerega od teh dveh si izvolil, 25da prejme mesto te službe in apostolstva, ki je od njega odstopil Juda, da je šel v svoj kraj. 26In vržejo kocke zanju, in kocka pade na Matija; in prištet je bil enajsterim apostolom.
Voafantina amin'izao fotoana izao:
Dejanja 1: CHR
Asongadina
Hizara
Dika mitovy
Tianao hovoatahiry amin'ireo fitaovana ampiasainao rehetra ve ireo nasongadina? Hisoratra na Hiditra
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!