I Mojzes 2
2
1In tako so bila dodelana nebesa in zemlja in vsa njih vojska. 2#2 Mz 20,11#Heb 4,4.10In dodelal je Bog sedmi dan delo svoje, katero je bil storil, in počival je sedmi dan od vsega dela svojega, ki ga je bil storil. 3In blagoslovil je Bog sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival od vsega dela svojega, ki ga je bil Bog ustvaril in storil.
4To so početki nebes in zemlje, ko so bila ustvarjena, ob času, ko je Gospod#Gospod nam rabi namesto hebrejskega: Jehova. Bog naredil zemljo in nebo; 5in ni bilo še nobenega bilja poljskega na zemlji, in vsa zelenjava poljska še ni bila pognala; ker ni bil Gospod Bog poslal dežja na zemljo, in ni bilo človeka, ki bi obdeloval zemljo; 6a sopar je vzhajal iz zemlje in namakal vse površje zemlje. 7#1 Kor 15,45Tedaj upodobi Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša. 8Zasadi pa Gospod Bog vrt v Edenu proti jutru in postavi vanj človeka, ki ga je bil upodobil. 9#Raz 2,7; 22,2.14In stori Bog, da je pognalo iz tiste zemlje vsaktero drevje, prijetno očesu in dobro v jed, tudi drevo življenja sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.
10In reka je tekla iz Edena močit ta vrt, in odtod se je delila in izlivala v štiri glavne reke: 11Prvi je ime Pison, ta, ki obteka vso pokrajino Havilsko, kjer je zlato; 12in zlato tiste pokrajine je izvrstno; tam je bdelij in kamen oniks. 13In ime drugi reki je Gihon, ta, ki obteka vso pokrajino Kuševo. 14In ime tretji reki Hidekel, ta, ki teče v ospredju Asirije. Reka četrta pa je Evfrat.
15Vzame torej Gospod Bog človeka ter ga postavi na vrt Edenski, da bi ga obdeloval in ga varoval. 16In Gospod Bog zapove človeku, rekoč: Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; 17a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!
18Reče pa Gospod Bog: Ni dobro biti človeku samemu; naredim mu pomoč njegove vrste. 19Kajti Gospod Bog je bil upodobil iz prsti vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih privedel k Adamu, da bi videl, kako bode imenoval posamezne; in s katerimkoli imenom bi jih klical Adam, vsaktero živo bitje, tako mu bodi ime. 20In Adam je imenoval z imeni vse živali in ptice pod nebom in vse zveri na polju; a za Adama ni se našla pomoč njegove vrste. 21In Gospod Bog pošlje trdno spanje Adamu, in zaspi; in vzame mu eno izmed reber njegovih in vtakne meso na mesto njegovo. 22In Gospod Bog stvori iz tistega rebra, ki ga je vzel Adamu, ženo, in jo privede k Adamu. 23Tedaj reče Adam:
To je sedaj kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa;
ta se bode imenovala Možinja,
zato ker je vzeta iz moža.
24 #
Mt 19,5; Mr 10,7.8; 1 Kor 6,16; Ef 5,31 Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta v eno meso. 25Bila sta pa oba naga, Adam in žena njegova, a ni ju bilo sram.
Trenutno odabrano:
I Mojzes 2: CHR
Istaknuto
Podijeli
Kopiraj
Želiš li svoje istaknute stihove spremiti na sve svoje uređaje? Prijavi se ili registriraj
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!