Matej 21
21
Nastop v Božjem mestu
1Jezus in njegovi učenci so se bližali Jeruzalemu. Ko so prišli do vasi Betfaga pri Oljski gori, je Jezus dvema učencema dal tole nalogo:
2»Pojdita v vas tamle pred nami. Takoj bosta zagledala privezano oslico in njenega mladiča. Odvežita ju in pripeljita sem. 3Če bo kdo kaj vprašal, povejta, da ju potrebuje Gospod in da ju bo takoj vrnil.«
4S tem se je uresničila Božja obljuba, ki jo je davno prej zapisal prerok:
5»Poslušajte, jeruzalemski prebivalci,
tukaj prihaja vaš kralj.
Odrekel se je vsakemu nasilju,
saj jezdi zgolj na oslici
z mladim osličkom.«
6Učenca sta odšla v vas in naredila, kar jima je naročil Jezus. 7Pripeljala sta oslico in oslička ter njuna hrbta pregrnila z oblačili. Jezus je zajahal in odjezdil proti Jeruzalemu.
8Velika množica spremljevalcev je začela pogrinjati oblačila na pot pred njim. Drugi so lomili veje z dreves in jih kakor preprogo polagali po tleh. 9Jezus je šel sredi velikega sprevoda in vsi ljudje okrog njega so začeli vpiti:
»Osvobodi nas, Mesija,
naslednik kralja Davida!
Slava ti, ki prihajaš z Božjo oblastjo!
Osvobodi nas, o Bog nebeški!«
10Tako je Jezus prišel v Jeruzalem. Vsi prebivalci so se razburili in vznemirili.
»Kdo je ta človek?« so se spraševali.
11»Ta človek je prerok,« so odgovarjali njegovi spremljevalci. »To je Jezus iz Nazareta v pokrajini Galileji.«
12Jezus je šel v tempelj in napodil iz njega vse, ki so tam kaj prodajali ali kupovali. Tistim, ki so menjali denar iz drugih dežel za tempeljske kovance, je prevrnil mize, onim, ki so prodajali golobe, pa je podrl klopi. 13Rekel jim je:
»V Svetem pismu Bog pravi: ›Moj tempelj naj bo kraj za molitev.‹ Vi pa ga spreminjate v roparsko shajališče!«
14Nato so tam, v templju, k Jezusu prišli nekateri slepi in hromi ljudje, ki zaradi svoje bolezni niso smeli na notranje dvorišče. Jezus jih je ozdravil. 15Višji duhovniki in razlagalci Božjih zakonov so zgroženo opazovali, kaj se dogaja. Videli so čudeže, ki jih je delal Jezus, in slišali otroke, ki so vpili po templju: »Osvobodi nas, Mesija, naslednik kralja Davida!«
16»Ali ne slišite, kaj govorijo ti otroci?« so voditelji ogorčeno rekli Jezusu.
»Prav dobro jih slišim,« je odvrnil Jezus. »Ali niste nikoli brali v Svetem pismu: ›Ti, Bog, poskrbiš, da te hvalijo majhni otroci in dojenčki‹?«
17Potem je Jezus odšel iz Jeruzalema v vas Betanijo, kjer je prenočil.
18Zgodaj naslednje jutro je Jezus spet odšel v Jeruzalem. Med potjo je postal lačen 19in tam blizu zagledal figovo drevo. Ko pa je prišel k njemu, je videl, da ima samo bujno listje in prav nobenega sadeža.
»Nikoli več naj nihče ne jé tvojih fig!« je rekel, in drevo se je takoj posušilo.
20Učenci se kar niso mogli načuditi temu, kar se je zgodilo. »Kako hitro se je posušila ta figa!« so govorili.
21-22»Da, zagotavljam vam,« jim je odvrnil Jezus, »če se popolnoma zanesete na Boga in ne dvomite v njegovo moč, se bo uresničilo vse, za kar prosite v svojih molitvah. Naredite lahko to, kar se je zgodilo s tem drevesom, in še več. Celo tejle gori lahko rečete: ›Gremo, skoči v morje,‹ in bo skočila. Samo zaupati morate.«
23Nato se je Jezus vrnil v tempelj. Medtem ko je razlagal, kaj Bog naroča ljudem, so prišli do njega višji duhovniki in drugi judovski voditelji.
»Ali lahko izvemo, s kakšno pravico delate to, kar delate?« so ga vprašali. »Kdo vas je pooblastil?«
24-25»Najprej bi vas jaz nekaj vprašal,« je rekel Jezus. »Kaj je bil Janezov krst? Božje delo ali človeška izmišljotina? Odgovorite mi, pa vam bom povedal, kdo me pooblašča.«
»Če rečemo, da je bil Božje delo,« so se začeli pogovarjati med sabo, »nas bo vprašal, zakaj ga nismo upoštevali. 26Prav tako pa ne moremo reči, da je šlo za navadno človeško pobudo. Le kaj bodo rekli ljudje, ki so tukaj zraven? Saj so vsi prepričani, da je bil Janez prerok, ki ga je poslal Bog.«
27»Ne vemo,« so odgovorili Jezusu.
»Prav,« jim je odvrnil on, »tudi jaz vam ne povem, s čigavo avtoriteto delujem.
28Razmislite pa o tejle zgodbi,« je prevzel pobudo Jezus. »Nekdo je imel dva sina.
›Pojdi delat v vinograd,‹ je rekel prvemu.
29›Ne ljubi se mi,‹ mu je odgovoril sin, ›ne grem.‹ Ampak pozneje mu je postalo žal; premislil si je in šel delat.
30Oče je šel še do drugega sina in mu naročil enako.
›Seveda, oče,‹ je odgovoril ta, vendar ni šel delat.
31No, kateri od sinov je naredil to, kar je hotel oče?« je Jezus vprašal judovske voditelje.
»Prvi,« so rekli.
»Prav zares vam zagotavljam,« jim je Jezus povedal naravnost, »osovraženi davkarji in prostitutke bodo prišli v Božjo vladavino prej kakor vi! 32Med Božjim ljudstvom je nastopil krščevalec Janez in vam pokazal, kako prav živeti. Vi ga niste upoštevali, davkarji in prostitutke pa so mu prisluhnili. In tudi potem, ko ste to videli, si niste premislili.
33Poslušajte še eno zgodbo. Neki posestnik je zasadil vinograd. Okrog je zgradil kamnito ograjo, sredi njega pa pripravil prostor za stiskanje obranega grozdja. Zgradil je tudi stolp za varovanje posestva. Potem je oddal vinograd v najem in odpotoval v tujino. 34Ob času trgatve je k vinogradnikom, ki so ga imeli v najemu, poslal svoje sužnje; od najemnikov naj bi prevzeli del pridelka, ki pripada lastniku. 35Toda najemniki so enega pretepli, drugega ubili, tretjega linčali do smrti. 36Posestnik je zato še enkrat poslal večjo skupino sužnjev, vendar se jim je zgodilo enako. 37Nazadnje se je odločil, da bo poslal tja še svojega sina. Mislil si je: ›Mojega sina bodo gotovo upoštevali.‹
38Toda ko so najemniki zagledali sina, so se začeli pogovarjati med sabo: ›Tale mladenič bo podedoval vinograd, ko bo lastnik umrl. Gremo, ubijmo ga in njegova dediščina bo naša!‹
39Planili so po njem, ga vrgli iz vinograda in ga umorili.
40No, kaj mislite, da bo naredil lastnik s temi najemniki, ko se bo sam vrnil tja?« je Jezus vprašal voditelje.
41»Te zločince bo brez milosti pobil,« so odgovorili, »vinograd pa oddal drugim najemnikom – takšnim, ki mu bodo ob pravem času dajali njegov del pridelka.«
42-43»Prav zato vam zagotavljam,« jim je odkrito rekel Jezus: »Bog vam bo odvzel pravico, da pripadate njegovi vladavini. Dal jo bo drugim ljudem – takšnim, ki bodo delali, kar on hoče.
Ali v Svetem pismu niste nikoli brali o tistem kamnu, ki je podoben meni:
›Kamen, ki so ga graditelji zavrgli kot neuporabnega,
je postal glavni, najpomembnejši del zgradbe.
Takšen je bil Božji načrt
in od veselja smo vsi iz sebe!‹
44Če kdo pade na ta kamen, se bo raztreščil. In če ta kamen pade na koga, ga bo zmlel v prah.«
45Višji duhovniki in farizeji, ki so poslušali te zgodbe, so se jasno zavedali, da merijo nanje. 46Razmišljali so, da bi ga aretirali, vendar iz strahu pred navzočimi ljudmi tega niso naredili. Ti so bili namreč prepričani, da je Jezus prerok.
હાલમાં પસંદ કરેલ:
Matej 21: ŽJ
Highlight
શેર કરો
નકલ કરો
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
