Luka 2
2
Rojstvo
1V tistem času je cesar Avgust izdal odlok, naj se po vsem rimskem cesarstvu prvikrat izvede davčni popis prebivalstva. 2To se je zgodilo, ko je v provinci Siriji vladal cesarjev namestnik Kvirinij. 3Vsak se je moral odpraviti v svoje mesto, da bi se tam popisal. 4Ker je bil Jožef Davidov potomec, je tako tudi on odšel iz Galileje v Judejo: iz Nazareta je odšel v Betlehem, rojstni kraj kralja Davida. 5Popisat se je šel skupaj s svojo zaročenko Marijo, ki je bila noseča.
6Bila sta v Betlehemu, ko je napočil čas njenega poroda. 7Rodila je dečka – bil je prvi sin. Ker v prenočišču zanju ni bilo prostora, ga je skrbno povila v plenice in mu pripravila ležišče kar pri živini, v jaslih.
8Na bližnjih poljih je nekaj pastirjev prenočevalo na prostem; ponoči so pazili na svojo čredo. 9Nenadoma je prednje stopil Božji angel in povsod okrog je zasijala bleščeča svetloba Božje navzočnosti. Zelo so se prestrašili.
10Angel pa jim je rekel:
»Ne bojte se! Nasprotno: prinašam vam dobro novico, novico o dogodku, ki bo silno razveselil vse Izraelce. 11Danes se vam je v mestu kralja Davida rodil rešitelj. On je obljubljeni Mesija in Gospod! 12Takole ga boste našli: skrbno povit dojenček, položen v jasli.«
13Naenkrat so se poleg njega pojavile čete angelov, ki so glasno vzklikale:
14»Slava Bogu v nebesih
in mir na zemlji,
mir ljudem, ki jih ima rad!«
15Potem so se angeli vrnili v nebesa, pastirji pa so se začeli pogovarjati: »No, pojdimo do Betlehema in si oglejmo, kaj se je zgodilo in kaj nam je sporočil Bog.«
16Brž so odšli in kmalu našli Marijo in Jožefa ter dojenčka, položenega v jasli. 17Ko so to videli, so povedali, kaj jim je Bog rekel o tem otroku. 18Pripoved pastirjev je presenetila vse, ki so jo slišali, 19Marija pa si je te stvari dobro zapomnila in jih v sebi še in še premlevala. 20Pastirji so se vrnili k svojim čredam ter slavili Boga in se mu zahvaljevali za vse, kar so videli in slišali. Vse je bilo namreč prav tako, kakor jim je povedal.
21Preteklo je osem dni in dečka so z obredom obreze sprejeli med Božje ljudstvo. Dali so mu ime Jezus, kakor je naročil angel, preden je bil otrok spočet.
22Preteklo je obdobje poporodnega obrednega očiščevanja, kot ga je predvideval Mojzesov zakonik. Otroka so prinesli v Jeruzalem, v tempelj, in ga posvetili Bogu. 23V zakoniku namreč piše:
»Vsakega prvega sina, ki se rodi v družini, je treba posvetiti Bogu.«
24Obenem so opravili žrtvovanje, ki ga zakonik predpisuje za konec očiščevalnega obdobja: darovati je bilo treba dve grlici ali dva mlada goloba.
25Prav takrat je bil v Jeruzalemu mož z imenom Simeon. Živel je v pravem odnosu do Boga in mu bil zares predan. Z zaupanjem je pričakoval, da bo Bog rešil Izraelce. Navdajal ga je Sveti Duh: 26razodel mu je, da ne bo umrl, dokler ne bo na lastne oči videl Mesija, ki ga pošilja Bog.
27Ko sta Jožef in Marija prinesla Jezusa v tempelj, da bi opravila, kar naroča zakonik, je Sveti Duh spodbudil Simeona, naj pride tja. 28Simeon je vzel Jezusa v naročje in začel slaviti Boga:
29»Gospodar,
zdaj je moja služba končana,
zdaj lahko umrem v miru,
kakor si mi obljubil.
30Da, na lastne oči gledam rešitelja,
31ki ga pošiljaš za vse ljudi na zemlji.
32Kakor luč bo razsvetlil narode,
ki te ne poznajo,
in proslavil Izraelce,
tvoje ljudstvo.«
33Starša sta začudeno poslušala vse te besede o Jezusu. 34Simeon ju je blagoslovil in rekel materi:
»Pazi, Marija, tvojemu otroku je Bog določil posebno vlogo: zaradi njega se bodo mnogi Izraelci spotaknili in padli, mnogi pa se bodo dvignili in vstali. Postavil ga je za razločevalno znamenje, 35ki bo pokazalo, kaj je zares v ljudeh. In kakor sablja bo presekal tudi tvoje življenje.«
36V templju je bila tudi prerokinja Ana. Pripadala je Aserjevemu rodu in njenemu očetu je bilo ime Fanuél. Bila je že zelo v letih. V mladosti je bila poročena, po samo sedmih letih 37pa ji je mož umrl in kot vdova je dočakala štiriinosemdeset let. Neprestano je bila v templju, neprenehoma je služila Bogu s postom in z molitvijo. 38Prav takrat je prišla tja in tudi ona slavila Boga. O tem otroku je pripovedovala vsem, ki so pričakovali, da bo Bog osvobodil Jeruzalem.
39Opravili so vse, kar je bilo predpisano v Božjem zakoniku, in se vrnili domov v svoje mesto Nazaret v Galileji. 40In otrok je rastel. Bog ga je napolnjeval z modrostjo in ga krepil; bil mu je nadvse naklonjen.
41Jezusova starša sta vsako leto hodila v Jeruzalem praznovat pasho. 42Ko je imel dvanajst let, so kakor po navadi skupaj odšli tja. 43Po končanem praznovanju so se napotili domov, Jezus pa je ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegova starša to opazila. 44Mislila sta, da je odšel z drugimi sopotniki. Ko pa sta bila že en dan na poti, sta začela pri vseh sorodnikih in znancih spraševati, kje je. 45Ker ga nista našla, sta se vrnila v Jeruzalem in ga povsod iskala. 46Po treh dneh sta ga našla v templju: sedel je med učitelji, jih poslušal in jim postavljal vprašanja. 47Kdor koli ga je slišal, se kar ni mogel načuditi temu, kako je razumel stvari in kako dobro je govoril.
48Njegova starša sta bila vsa iz sebe, ko sta ga zagledala.
»Fant, kaj si nama naredil?« je rekla mati. »Z očetom sva te vsa zaskrbljena iskala!«
49»Kako to, da sta me iskala?« je odvrnil Jezus. »Ali nista vedela, da moram biti pri svojem Očetu?«
50Vendar onadva tega odgovora nista razumela. 51Potem je šel z njima nazaj v Nazaret in bil ubogljiv. Njegova mati pa si je vse dobro zapomnila in o tem premišljevala.
52Jezus je odraščal in z njim je rasla njegova modrost. Vedno bolj je bilo očitno, da mu je Bog naklonjen, in vsi so ga imeli radi.
હાલમાં પસંદ કરેલ:
Luka 2: ŽJ
Highlight
શેર કરો
નકલ કરો
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
