Marko 12
12
Prilika o hudobnih vinogradnikih
Mt 21,33–46; Lk 20,9–19
1In začel jim je govoriti v prilikah.
»Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal tlačilnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval. 2Ob svojem času je k vinogradnikom poslal služabnika, da bi od njih prejel sadov iz vinograda. 3Ti pa so ga zgrabili in pretepli ter odpravili praznega. 4Poslal je k njim spet drugega služabnika; tudi tega so na glavi ranili in ga opsovali. 5In spet drugega je poslal in tega so ubili. In še mnogo drugih: nekatere so pretepli, nekatere pobili. 6Še enega je imel – ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega, misleč: ‚Mojega sina bodo spoštovali.‘ 7Vinogradniki pa so rekli med seboj: ‚To je dedič! Dajte, ubijmo ga in dediščina bo naša!‘ 8In prijeli so ga ter ubili in vrgli iz vinograda. 9Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in vinogradnike pokončal, vinograd pa dal drugim. 10Ali tudi tega niste brali v pismu:
‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen;
11Gospod je to naredil
in je čudovito v naših očeh‘?«#12,10–11 Ps 118,22–23.
12Skušali so ga torej prijeti, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so namreč, da je s to priliko mislil nanje. In pustili so ga in odšli.
Davčni denar
Mt 22,15–22; Lk 20,22–26
13Nato pošljejo k njemu nekatere izmed farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. 14Ti pridejo in mu rečejo: »Učenik, vemo, da si resnicoljuben in da se ne meniš za nikogar, ker ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš pot božjo. Ali se sme cesarju dajati davek ali ne? Ali naj ga dajemo ali ne?« 15On pa je poznal njihovo hinavščino in jim je rekel: »Kaj me skušate? Prinesite mi denar, da ga vidim.« 16In prinesli so ga. Tedaj jim je rekel: »Čigava je ta podoba in napis?« Rekli so mu: »Cesarjeva.« 17In Jezus jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!« In čudili so se mu.
Vstajenje mrtvih
Mt 22,23–33; Lk 20,27–40
18Pridejo k njemu saduceji, ki trdijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo: 19»Učenik, Mojzes nam je zapisal: ‚Če komu umrje brat in zapusti ženo, otrók pa ne zapusti, naj njegov brat vzame njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu.‘ 20Bilo pa je sedem bratov: in prvi se je oženil, pa je umrl in ni zapustil potomstva. 21Vzel jo je drugi, pa je umrl in tudi ta ni zapustil potomstva. In tretji prav tako. 22In vseh sedem ni zapustilo potomstva. Za vsemi je umrla tudi žena. 23Ob vstajenju torej, ko bodo vstali – čigava izmed njih bo žena? Kajti vseh sedem jo je imelo za ženo.«
24Jezus jim je odgovoril: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne pisma in ne božje moči? 25Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. 26O mrtvih pa, da bodo vstali, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v zgodbi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‘?#12,26 2 Mz 3,6. 27Ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se torej motite!«
Največja zapoved
Mt 22,34–40; Lk 10,25–28
28Tedaj je pristopil neki pismouk, ki je slišal njihov prepir in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga je vprašal: »Katera je prva med vsemi zapovedmi?« 29Jezus mu je odgovoril: »Prva zapoved med vsemi je: ‚Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod edini. 30Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo.‘ To je prva zapoved. 31Druga je tej enaka: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘ Večja od teh ni nobena druga zapoved.« 32In pismouk mu je rekel: »Dobro, učenik, prav si rekel, da je edini in drugega razen njega ni; 33in da je ljubiti njega z vsem srcem in vsem mišljenjem in vso dušo in vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe – več kakor vse žgalne in druge daritve.« 34Ko ga je Jezus slišal, da je razumno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od božjega kraljestva.« In nihče si ga ni upal še kaj vprašati.
Mesija, Davidov sin in Gospod
Mt 22,41–46; Lk 20,41–44
35Ko je Jezus učil v templju, se je oglasil in je dejal: »Kako da pismouki pravijo, da je Kristus Davidov sin? 36Sam David je rekel v Svetem Duhu:
‚Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Sédi na mojo desnico,
dokler tvojih sovražnikov ne položim
za podnožje tvojih nog.‘#12,36 Ps 110,1.
37David sam ga torej imenuje Gospoda; kako je potem njegov sin?«
In velika množica ga je rada poslušala.
Jezusova obsodba pismoukov
Mt 23,1–12; Lk 20,45–47
38In govoril jim je v svojem nauku: »Varujte se pismoukov, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo na trgih radi pozdrave 39in v shodnicah prve sedeže ter pri gostijah prva mesta; 40ki vdovam hiše požirajo, medtem ko hinavsko opravljajo dolge molitve; te bo zadela hujša obsodba.«
Vdovin dar
Lk 21,1–4
41In Jezus je sedel nasproti zakladnici in gledal, kako ljudje mečejo denar v zakladnico. Mnogo bogatih je veliko vrglo. 42Ko pa je prišla neka uboga vdova, je vrgla dva novčiča, kar je ena četrtinka. 43In poklical je svoje učence ter jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi, kateri so metali v zakladnico. 44Zakaj vsi so vrgli od tega, česar imajo v izobilju, ta pa je vrgla od svojega uboštva vse, kar je imela, vse svoje premoženje.«
Sélection en cours:
Marko 12: EKU
Surbrillance
Partager
Copier
Tu souhaites voir tes moments forts enregistrés sur tous tes appareils? Inscris-toi ou connecte-toi
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
