Luka 20
20
Od kod Jezusu oblast
Mt 21,23–27; Mr 11,27–33
1V tistem času, ko je v templju učil ljudstvo in oznanjal blagovest, so neki dan veliki duhovniki in pismouki skupaj s starešinami pristopili 2in so mu rekli: »Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš, ali kdo ti je dal to oblast?« 3Odgovoril jim je: »Tudi jaz vas bom vprašal neko stvar; povejte mi: 4Janezov krst – ali je bil iz nebes ali od ljudi?« 5Ti pa so sami pri sebi mislili: »Ako rečemo: ‚Iz nebes,‘ bo dejal: ‚Zakaj mu niste verjeli?‘ 6Če pa rečemo: ‚Od ljudi,‘ nas bo vse ljudstvo kamnalo; zakaj prepričano je, da je Janez prerok.« 7Rekli so torej, da ne vedo, od kod. 8In Jezus je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Prilika o hudobnih vinogradnikih
Mt 21,33–46; Mr 12,1–12
9Začel pa je ljudstvu pripovedovati tole priliko: »Nekdo je zasadil vinograd in ga vinogradnikom dal v najem in je za dolgo časa odpotoval. 10Ob svojem času je vinogradnikom poslal služabnika, da bi mu dali od pridelka iz vinograda. Vinogradniki pa so ga pretepli in odslovili praznega. 11Poslal je drugega služabnika; oni pa so tudi tega pretepli, opsovali in ga odpravili praznega. 12Poslal je še tretjega; oni pa so tudi tega ranili in izgnali. 13Gospodar vinograda je torej rekel: ‚Kaj naj storim? Poslal bom svojega ljubljenega sina, njega bodo pač spoštovali, ko ga bodo videli.‘ 14Ko pa so vinogradniki tega zagledali, so se med seboj posvetovali in govorili: ‚To je dedič; ubijmo ga, da dediščina postane naša.‘ 15In vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj jim bo torej storil gospodar vinograda? 16Prišel bo in te vinogradnike pokončal, vinograd pa dal drugim.« Ko so to slišali, so rekli: »Bog ne daj!« 17On pa se je ozrl po njih in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano:
‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen‘?#20,17 Ps 118,22.
18Vsak, kdor pade na ta kamen, se bo razbil; in na kogar on pade, ga bo strl.«
19V tisti uri so ga pismouki in veliki duhovniki hoteli prijeti, pa so se zbali ljudstva; spoznali so namreč, da je priliko povedal zoper nje.
Davčni denar
Mt 22,15–22; Mr 12,13–17
20Pazili so torej nanj in poslali zalezovalce, ki naj bi se delali pravične, da bi ga ujeli v besedi in ga tako izdali gosposki in poglavarjevi oblasti. 21In so ga vprašali: »Učenik, vemo, da prav govoriš in učiš in ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš pot božjo: 22Ali smemo cesarju davek dajati ali ne?« 23Ker pa je spoznal njihovo zvijačnost, jim je rekel: »Kaj me skušate? 24Pokažite mi denar! Čigavo podobo in napis ima?« Odgovorili so: »Cesarjevo.« 25In jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!« 26In niso ga mogli pred ljudmi ujeti v besedi; in začudili so se njegovemu odgovoru in so molčali.
Vstajenje mrtvih
Mt 22,23–33; Mr 12,18–27
27Prišli pa so nekateri izmed saducejev, ki trdijo, da vstajenja ni, in so ga vprašali: 28»Učenik, Mojzes nam je zapisal: ‚Če komu umrje brat, ki je oženjen, pa je brez otrok, naj ženo vzame njegov brat in obudi zarod svojemu bratu.‘ 29Bilo pa je sedem bratov. In prvi se je oženil, pa je umrl brez otrok. 30In vzel jo je drugi, a tudi ta je umrl brez otrok; 31in tretji, prav tako vseh sedem; in so pomrli in niso zapustili otrok. 32Za vsemi je umrla tudi žena. 33Ob vstajenju torej – čigava izmed njih bo žena? Kajti vseh sedem jo je imelo za ženo.« 34In Jezus jim je odgovoril: »Otroci tega veka se ženijo in možé; 35tisti pa, ki bodo vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ženili in ne možile, 36zakaj tudi umreti ne bodo mogli več; enaki so namreč angelom in so božji otroci, ker so otroci vstajenja. 37Da pa umrli vstajajo, je tudi Mojzes pokazal v zgodbi o grmu, ko Gospoda imenuje ‚Abrahamovega Boga in Izakovega Boga in Jakobovega Boga‘; 38ni pa Bog mrtvih, ampak živih, zakaj njemu vsi živé.« 39Oglasili pa so se nekateri izmed pismoukov in so rekli: »Učenik, dobro si povedal.« 40In nič več si ga niso upali vpraševati.
Mesija, Davidov sin in Gospod
Mt 22,41–46; Mr 12,35–37
41Rekel pa jim je: »Kako pravijo, da je Kristus Davidov sin? 42Saj David sam pravi v knjigi psalmov:
‚Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Sédi na mojo desnico,
43dokler tvojih sovražnikov ne položim
za podnožje tvojih nog.‘#20,42–43 Ps 110,1.
44David ga torej imenuje Gospoda; kako je torej njegov sin?«
Jezusova obsodba pismoukov
Mt 23,1–12; Mr 12,38–40; Lk 11,39–52
45In ko je vse ljudstvo poslušalo, je rekel svojim učencem: 46»Varujte se pismoukov, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo na trgih radi pozdrave in v shodnicah prve sedeže in pri gostijah prve prostore; 47ki vdovam požirajo hiše, medtem ko hinavsko opravljajo dolge molitve: te bo zadela hujša obsodba.«
Sélection en cours:
Luka 20: EKU
Surbrillance
Partager
Copier
Tu souhaites voir tes moments forts enregistrés sur tous tes appareils? Inscris-toi ou connecte-toi
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
