Mátaj 5
5
V. TÁL.
I. Od ti bláženi 1–12.
II. Krstšanov čést 13–16.
III. Stálnost i rázum desétere zapôvedi 17–48.
I.
1Gda bi pa vido Jezuš to lüdstvo, šô je gori na goro: i gda bi doli seo, pristôpili so k njemi vučenicke njegovi. 2I odpré vüsta svoja, včio je je govoréči: 3Bláženi so, ki so siromácke v dühi: ár je njihovo Králevstvo nebesko. 4Bláženi so, ki se žalostijo: ár se oni obeselijo. 5Bláženi so ti krotki: ár oni bodo zemlô öroküvali. 6Bláženi so, ki gladüjejo, i žéjajo pravico: ár se oni nasitijo. 7Bláženi so ti milostivni: ár oni miloščo dobíjo. 8Bláženi so oni, ki so čistoga srcá: ár oni bodo Bogá vidili. 9Bláženi so ti mirovni: ár se oni Boži sinovje zváli bodo. 10Bláženi so, ki se za volo pravice pregánjajo: ár je njihovo Králevstvo Nebesko. 11Bláženi ste, gda vás psüvali i preganjali bodo, i gučali bodo vso hüdo rêč prôti vám lažéči, za mojo volo. 12Radüjte se ino se vesélte: kâ je vaš nájem veliki vu nebésaj. Ár so tak preganjali i proroke: ki so pred vami bili.
II.
13Vi ste sol zemlé: či se pa sol skvari, s kim se bode solíla? Nika ne valá več: nego da se vö vrže, i skláči od lüdi. 14Vi ste svetlost etoga svêta. Nemore mesto skrito bidti, štero je na velikom brêgi položeno. 15Niti ne vužgéjo posvêta: naj ga pod korc denejo: nego v posvečnjek, i svêti vsêm, ki so v hiži. 16Tak se naj svêti svetlost vaša pred lüdmi: da vidijo vaša dobra dela, i dičijo Očo vašega, ki je vu nebésaj.
III.
17Ne štimajte; kâ sem prišao razvežüvat Právdo, ali Proroke: nej sem prišao razvežüvat nego spunjávat. 18Ár zaistino velim vám: dokečkoli ne prêde Néba i Zemla, eden pisk, ali edna piknjica ne prêde z Právde; dokečkoli se vsa ne zgodijo. 19Záto, šterikoli razvéže edno zapoved tê ti naj ménši, i tak bode včio lüdí, naj ménši se bode zváo v králevstvi nebeskom: šteri pa bode prav činio i včio; té bode se veliki zváo v králevstvi nebeskom. 20Záto velim vám kâ, či ne bode popolna pravica vaša bole, liki pisáčov ino Farizeušov, ne bodete šli v králevstvo nebesko. 21Čüli ste; kâ je povêdano tim starišom: ne vmôri; šterikoli pa vmori, vrêden je sôdbe. 22Jas pa velím vám: kâ vsáki, šteri se srdi na brata svojega zamán; vrêden je sôdbe: šterikoli pa erčé brati svojemi, lajhár; vrêden bode správišča: šterikoli pa erčé, blázen; vrêden bode gehenskoga ognja. 23Či záto gori prineséš dár tvoj na oltár, i tam se spomenéš, kâ brat tvoj má kâ prôti tebi. 24Niháj tam dár tvoj pred oltárom, ino idi, zméri se prvle z bratom tvojim, i teda pridôči prinesi dár tvoj. 25Boj dobre pámeti k protivniki tvojemi hitro, dokeč si na pôti žnjim, naj te gda ne dá protivník sodci, i sodec te dá hlápci, i v temnico se vržeš. 26Zaistino velim tebi: ne boš vöšò odnut; dokeč ne pláčaš te slêdnji sôd. 27Čüli ste, kâ je povêdano tim starišom: ne praznüj: 28Jas pa velim vám: kâ vsáki, ki se zglédne na ženo k poželênji, že je praznüvao žnjom vu svojem srci. 29Či te pa okô tvoje dêsno spáka; vö je skopaj i vrži je od tébe. Ár je bole tebi: da se pogübí edna kotríg tvoji; liki, ka bi se cêlo tvoje têlo vrglo v gehenno. 30I či te dêsna tvoja rôka spáka; odreži jo, i vrzi jo od tébe. Ár je bole tebi: da se pogübí edna kotríg tvoji; liki, ka bi se cêlo tvoje têlo vrglo v gehenno. 31Povêdano je pa: ká, šterikoli odpüstí ženo svojo, nâ ji dá razločenjá list. 32Jas pa velim vám: ká, šterikoli odpüsti ženo svojo brezi zroka práznosti, včiní jo praznüvati; i, šterikoli odpüščeno vzeme, praznüje. 33Páli ste čüli; kâ je povêdano tim starišom: krívo ne priségaj; dáj pa Gospodni prisego tvojo. 34Jas pa velim vám: ne priségajte celô, niti na nébo záto, kâ je Boži trônuš. 35Niti na zemlo záto; kâ je podnogáonica njegova: niti na Jerušálem záto; ka je mesto velikoga krála. 36Niti na glávo tvojo ne priségaj: ár nemreš ednoga vlása bêloga, ali črnoga včiniti. 37Bojdi pa rêč vaša: tak, tak; nej, nej; ka je pa više toga, z hüdoga je. 38Čüli ste, kâ je povêdano: okô za okô; i zôb za zôb. 39Jas pa velím vám: ne stante prôti hüdomi; nego kikoli te vdári na dêsnom tvojem líci, obrni njemi i to drügo. 40I ki se ščé z tebom právdivati, ino ti süknjo vzéti: püsti njemi i plášč. 41I kikoli te bode primárjao na edno milo zemlé, idi žnjim dvê. 42Ki te prosi; daj njemi: i ki ščé od tébe na pôsodo vzéti, ne obrni se od njega. 43Čüli ste; kà je povêdano: lübi bližnjega tvojega, i odürjávaj nepriátela tvojega. 44Jas pa velim vám: lübte nepriátele vaše; blagoslávlajte one, ki vás preklinjajo; dobro činte z onimi, ki vás odürjávajo; i molte za one, ki vás sküšávajo ino pregánjajo. 45Da bodete sinovje Očé vašega, šteri je v nebésaj, ki sunce svoje gori zhájati čini na hüde i dobre, i dá deždž na pravične i nepravične. 46Ár, či bodete lübili li té, ki vás lübijo, kákši nájem bodete meli? Nêli i publikánuške tô činijo? 47I, či bodete se poklanjali samo vašim bratom; ka obilnoga včinite? Nêli i publikánuške tak činijo? 48Záto bojdite vi popolni, liki i Oča vaš, šteri je vu nebésaj, je popolni.
اکنون انتخاب شده:
Mátaj 5: PREK28
هایلایت
به اشتراک گذاشتن
کپی
می خواهید نکات برجسته خود را در همه دستگاه های خود ذخیره کنید؟ برای ورودثبت نام کنید یا اگر ثبت نام کرده اید وارد شوید
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
