YouVersion Logo
Search Icon

Mateo 13

13
O Yezous rakrell laba, kay hi i khatedo čačepen dren
1Pal i tsiro djas o Yezous dran o kheer, oun beshas pes pash o baro pani. 2Oun boud menshe van kote pash leste. Doleske djas lo an i bero, oun beshas pes kote. Oun i tsele menshe his pash o pani tardo.
O harho, kay vitsrell djob vin
3Oun o Yezous rakras ap lende boud save laba, kay hi i khatedo čačepen dren. Oun yob penas: I harho djas vin, te vitsrell lo o tikno djob ap peskro kotar them, te vell ko djob bares. 4Oun i tikne kotya peran ap o drom, oun i čirkle rhan len pre.
5Oun vavar djob peras ap i barra, kay gar boud phoub his. Dran kova vas ko djob sik dran i phoub vin. 6Oun har o kham djas pre, vas ko djob, kay gar dour an i phoub his, rhačedo oun meras tele.
7Vavar djob peras mank i soubyengre bourra, oun kol bourra van yaake baro, te las o djob kek dourho bouder, oun yob meras. 8Vavar djob peras ap i lači phoub, oun vas baro, oun hidjras sheel kope yaake boud. Vavar djob hidjras shob-deesh kope yaake boud, oun vavar djob triyanda kope yaake boud. 9Moukenn kova an t'maro shero trouyel te djal!
10Oun leskre mala van pash leste oun poučan lestar: “Hoske rakreh tou save laba ap lende, kay i khatedo čačepen dren hi?”
11Penas lo ap lende: O Devel moukell t'men te hayvell, har kote djal, kay dell lo menshen pash peste gole, te djan le ap leskro drom. I vavar menshe hayvenn kova gar. 12Koon o Debleskro lab an peskro dji rikrella, kova hayvell les boud oun boudeder. Koon o Debleskro lab gar an peskro dji rikrella, koleske vell ninna kova krik lino, hoy yob patsell, te hi les. 13Doleske rakrau save laba ap lende, kay hi i khatedo čačepen dren. Kal menshe dikenn, hoy krau. Oun yon krenna, har te dikans le les gar. Oun yon shounenn, hoy penau, oun hayvenn kova gar. 14Ap kolende vell kova čačo, hoy penas o Debleskro rakepaskro, o Yesaya, glan i rah tsiro: T'mer shounenn oun hayvenn či. Oun t'mer dikenn oun hayvenn vitar či.#13:14 dik: Yesaya 6:9-10 15O Devel penas: Kalla menshe kamenn gar te hayvell, hoy shounenn le. Yon kamenn gar te shounenn, hoy me penau. Vitar gar kamenn le te dikell, hoy čačo hi. Te kamans le kova te dikell, shounans le. Oun te shounans le, hayvans le, oun vans pash mande. Oun me nay kroms len sasto.
16Barhtele han t'mer, kay dikenna oun shounenna, hoy me t'menge penau oun sikrau. 17Čačepah me penau t'menge: An o phouro tsiro his boud Debleskre rakepangre oun vavar menshe, kay kran, hoy o Devel kamella. Kolla kaman te dikell, hoy t'mer dikenna, oun dikan les gar. Oun yon kaman te shounell, hoy t'mer shounenna, oun shounan les gar.
O Debleskro lab hi har o djob
18Shounenn kanna, hoy kamenn kol laba pral o djob t'menge te penell: 19Ko djob, hoy peras ap o drom, sikrell t'mende yekes, kay shounas ko lab, te dell les o Devel pash peste gole. Oun yob hayvas ko lab gar. Oun o beng vas, oun las ko lab dran leskro dji vin.
20Vavar menshe hi har ko kotar phoub, kay o djob ap i barra peras. Yon shounenn ko lab, len les sik barhteles pre, 21oun bistrenn les ninna pale sik. Yon moukenn les gar an pengro dji zoreles te vell. Te vell i pharo tsiro ap lende, oun yon venn mange palla lino, palle vitsrenn le pengro patsepen ap i rig.
22Vavar menshe hi har ko kotar phoub, kay o djob tel i soubyengre bourra peras. Yon shounan ko lab. Palle dikenn le ap i phoubyakro koova oun kamenn bravele te vell. Oun o bravlepen rhorhell i menshen. Oun ko lab, hoy shounan le, vell tassedo, oun nay rakrell bouder gar an lengro dji.
23Pale vavar menshe hi har koy lači phoub, kay o djob peras. Kolla shounan oun hayvan ko lab. An lende vell ko patsepen baro. Oun lengro djipen sikrella, te kamenn le o Debles, oun shounenn le ap leste. Pash kolende hi ko lab har o djob, kay baro vella, oun pash yekeste hidjrell lo sheel kope yaake boud. Oun pash i vavareste hidjrell lo shob-deesh kope yaake boud. Oun pale pash i vavareste hidjrell lo triyanda kope yaake boud.
O beng vitsrell djoungelo zenlepen mashkral o djob
24Oun yob penas lenge pale, har kote djal, kay dell o Devel i menshen pash peste gole, te djan le ap leskro drom. Oun yob penas: I harho vitsras o lačo djob ap peskro kotar them, te vell ko djob baro. 25An i rat, har i tsele menshe sovan, djas i čilačo ap ko kotar them, vitsras o djoungelo zenlepen mashkral o djob, oun djas peske.
26Oun o tsiro vas, te vell o lačo djob vin, oun vas bares. Oun koy vas ninna ko djoungelo zenlepen bares. 27Oun i boudepangre djan pash o harheste, oun poučan lestar: Ray, tou vitsral o lačo djob ap tiro kotar them. Kay vas o djoungelo zenlepen? 28Oun yob penas ap lende: Kava kras i čilačo, kay man gar kamella. Koy poučan le lestar: Kameh tou, te djas kote, te tserdas ko djoungelo zenlepen vin?
29Penas lo: Na-a! T'mer te tserdenn o djoungelo zenlepen vin, palle tserdenn t'mer o lačo djob ninna vin. 30Moukenn kova lauter khetne baro te vell, bis te anah mer o djob an o djobeskro kheer! Oun ap ko tsiro penau me ap kolende, kay ko djob činenna: Anenn o djoungelo zenlepen khetne, oun pandenn les khetne, te rhačrenn les! Oun palle anenn o djob khetne, oun anenn les an o djobeskro kheer!
Dran i tikno senftikro djob vell i baro rouk
31Oun pale penas o Yezous lenge laba, kay i khatedo čačepen dren hi: Oun yob penas: Kote, kay o Devel i menshen pash peste gole della, te djan le ap leskro drom, hi kova yaake har pash o djob dran i senftikro rouk, hoy vitsras i morsh an i phoub ap peskro kotar them. 32O senftikro djob hi tikneder har ko tselo vavar djob. Yob te vell baro, vell lo bareder har i tsele vavar bourra. Dran leste vell i rouk. Oun i čirkle venna, oun djivenn ap leste.
I tikno kotar shoutlo yarro krell o tselo yarro shoutlo
33Oun pale penas o Yezous lenge laba, kay i khatedo čačepen dren hi: Oun yob penas: Kote, kay o Devel i menshen pash peste gole della, te djan le ap leskro drom, hi kova yaake har pash i kotar shoutlo yarro, hoy las i djouvel oun čivas les mashkral an i baro čaro parno yarro. Oun ko tikno kotar shoutlo yarro kras ko tselo yarro shoutlo.
34Kova lauter rakras o Yezous ap lende save labentsa, kay i khatedo čačepen dren hi. Vavarčandes rakras lo gar ap lende. 35Oun yaake vas kova čačo, hoy o Debleskro rakepaskro glan i rah tsiro penas: O Devel penas: Me rakrau ap lende save labentsa, kay i khatedo čačepen dren hi. Me penau lenge kova, hoy kek mensho djinas, yaake rah har i phoub tardo hi.#13:35 dik: Debleskri gili 78:2
Hoy kamell men o djoungelo zenlepen te sikrell?
36Oun o Yezous bičras kol tsele menshen khere, oun djas an o kheer. Kote van leskre mala pash leste, oun poučan lestar: “Hoy sikrell men ko lab pral o djoungelo zenlepen, hoy ap o kotar them baro vas?”
37Penas lo ap lende: Kova, kay o lačo djob ap i kotar them vin vitsrella, kova hom me, o Mensheskro Čavo. 38Oun ko kotar them, kolla hi i tsele menshe ap i phoub. Oun o lačo djob, kolla hi kol menshe, kay moukenn o Debles pengro ray te vell. Oun ko djoungelo zenlepen, kolla hi i čilače, pral kolende o beng o ray hi. 39Oun kova, kay hi rhoyedo ap o Debleste oun vitsrell o djoungelo zenlepen ap i phoub, kova hi o beng. Oun ko tsiro, kay anenn le o djob an o djobeskro kheer, kova hi ko tsiro, kay o Devel o čačepen pral i tsele menshende vi-rakrella. Oun kol činepangre, kay činenn o djob tele, kolla hi bolepangre. 40Oun yaake har ko djoungelo zenlepen khetne lino vella, oun an i yag vitsedo vella, yaake vell kova ap ko tsiro, kay o Devel o čačepen pral i tsele menshende vi-rakrella. 41O Mensheskro Čavo bičrell peskre bolepangren ap i phoub. Oun yon lenn kolen glan leskre yaka krik, kay kran, hoy o Devel gar kamella, ninna kolen, kay anan i vavaren ap o čilačo drom. 42Oun i bolepangre vitsrenn len an i bobeskri yag. Kote rovenn le, oun dandrenn i danda i doukatar khetne. 43Palle hi kolla, kay kran, hoy lengro dad an o bolepen kamas, har i bari momeli an leskro raylo them. Moukenn kova an t'maro shero trouyel te djal!
O khatedo bravlepen
44Kova, kay hatsas o drom pash o Debleste, koleske hi kova har i kouč bravlepen, hoy an i kotar phoub khatedo hi. Oun i mensho hatsell les, oun khatrell les pale. Oun yob hi yaake barhtelo koy pral, te bikrell lo lauter, hoy les hi, oun ginell ko kotar phoub.
45Kova, kay hatsas o drom pash o Debleste, kova hi har i bikepaskro, kay rayle oun kouč barra rodas. 46Oun har yob i raylo oun kouč bar hatsas, bikras lo lauter, hoy les his, oun ginas les.
I lače oun i djoungele mače
47Ap ko dives, kay o Debleskri harmenatsyona vella, vell kova yaake har pash i mačepangre, kay vitsran pengre mačengre gone an o baro pani, oun tapran bare oun tikne mače. 48Oun har kol gone pherdo mače his, tserdan le kolen ap o them, beshan pen tele, oun čivan i lače mačen an i čaro. Oun i djoungele mačen vitsran le ap i rig. 49Yaake djal kova ninna ap ko tsiro, kay o Debleskri harmenatsyona vella. I bolepangre venna, oun lenn kol čilačen mashkral i lačendar vin. 50Oun yon vitsrenn i čilačen an i bobeskri yag. Oun kote rovenn le, oun dandrenn i danda i doukatar khetne.
51Hayvan t'mer kava lauter?
Oun yon penan ap leste: “Ava.”
52“T'mer dikenn,” penas lo, “hako čačepaskro, koon djinell o phouro biboldengro čačepen, oun ap mande patslo vas, kova hayvell kanna o nevo oun o phouro koova pral o Debleste, oun nay penell kova i menshenge.”
An o foro Nazaret
53Oun har o Yezous i menshenge kol tsele laba penas, kay i khatedo čačepen dren hi, stas lo pre oun djas peske. 54Oun yob djas an peskro dadeskro foro, oun penas i menshenge o Debleskro lab an lengri kangri. Oun yon kran bare yaka oun penan: “Koon das les ko gosvepen oun koy zoor, te nay krell lo savo baro koova? 55Hi kova gar o čavo kolestar, kay boudrell i kashtentsa. Hi leskri day gar i Maria? Oun hi o Yakobo, o Yosef, o Simon, oun o Youdas gar leskre phrala? 56Oun djivenn leskre phenya gar pash mende? Koon das les ko gosvepen oun koy zoor?”
57Oun yon van rhoyedo ap leste, oun kaman gar te patsell, kay o Devel les bičras.
Koy penas o Yezous ap lende: “Kek Debleskro rakepaskro vell kote sharedo, kay yob khere hi. An i vavar forya oun gaba vell lo sharedo.”
58Oun yon patsan gar ap leste. Doleske kras yob gar boud baro koova an o Debleskri zoor.

Currently Selected:

Mateo 13: Sint-Man2024

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in