Markus 9
9
1Asogo moʼgulentesirik e, wene mesik disogo moʼgulentesi,
“His henemin edik welegep yema aʼge pema warom erlak welat, Allah annisogo at eragam honobouema henil arat hagup ani o, oluk demat moʼgulhentegis o,” oluk moʼgulentesi.
At Yesus dom pam ligagarik oruakma orogole muat takpesi wene
(Matius 17:1-13; Lukas 9:28-36)
2At Yesus en wene asogo moʼgulentesirik e, agauwa hebarlik pam nogo oluk en, Petrus emin, Yakobus emin, Yohanes emin, enemategat wogonoboluk dom yat aʼge pam ligaga. Ligagarik oruakma, at ebe is enil pam mu ʼgelaʼgeat takpasulat, 3osum orogole muat ʼgut amulit aʼbik agalat, tegei. Asogo tegei ai, aphwami ʼgwiangma yema sum emerogwi enaluk aʼge en emerogwiam amulit aʼbik ago ai ʼgelaʼge re, erlak o. We, amulit muat ʼgelaʼge ʼgut modogat aga o. 4Asogo agama enil yethegesa ʼgal e, at Elia Musa eʼbirek enam egesarik Yesus emin weneane ogumu entigisa. 5Asogo entigisarik, at Petrus en e, Yesus disogo moʼgulesi,
“Nue. Nis o yema obat welege hegi. Holuk e, nis orabo henaganat woruok o. Hat hebaget mesik, Musa paget mesik, Elia paget mesik, uthontul o,” oluk moʼgulesi. 6Asogo moʼgulesi ai re, Petrus arilak enemin onogorlok egesarik e, at en wene ʼgesogo u ʼgelaʼgeat, pobi tu erlak welat moʼgulesi ai o. 7Asogo egeimu, o hena sebelonobou agarik, at Allah iak o hena ano ogola en, disogo moʼgulentesi,
“An nomlogo nede hwedik aʼge ebe aiat o. Holuk e, at iak hwelak wolomup o,” oluk moʼgulentesimu re, 8is Petrus lak enil erlik-erlok hegesa aʼge re, is ado enemin modok erlagat welegesa. We, Yesus ematek nak oruakma hegesa.
9Asogo tigisarik e, dom pam en ʼbu agalat, at Yesus en e, disogo moʼgulentesi,
“An abat daklau wegi ano nebe watnobuema wareiktik en, pobuk nelaluk om erlak oruakhwe, an nebe takpasukhwe henil niegep aʼge ano, aphwami ado modok moʼgulentagup o. We, pobuk nelaluk eikmu en de, moʼgulentagup ani o,” oluk enesaʼgo wetil wetil, wogonoboluk ʼbu aga. 10Enesaʼgo weregeimu re, wene onogola wegesa aʼgeat de, is-is nak ogulat e, disogo egesa,
“Watnobuema pobuk nelaluk eigoluk egei ai re, noʼgosogo tua aʼge paget egei epegep,” oluk edip heratil til ʼbu egesa. 11Asogo il il ʼbu agalat, Yesus ebam hin wogulat disogo moʼgulegisa,
“Is ap Allah iak pelal wogo eiye aʼge ebano en e,
Elia naduk wema o, oluk ogwi ai re, noʼgosogo en,” oluk hin wegesa. 12Hin wegesema, at Yesus en e, disogo moʼgulentesi,
“At Elia naduk wemarik e, di tagalat yu tagalat degelil wema, oluk ogwi ai demat aʼgeat de, an abat daklau wegi ano paget wene pelal disogo wokho pegesema oruak o,
At ebe nenebit, oluk, ukpoluk, di obotut yu obotut modok wiagapsogo pouwa o, oluk pelal wokho pegesema oruak ai no paget egesa epegep. 13Asogo egesema oruak aʼgeat de, an en mesik moʼgulhentaik o. At Elia ebe arat waga aʼgeat de, at ebaget,
Disogo tua, oluk pelal wokho pegesa hegitsogo is aphwami en asogo tu enagai enat wiagap pegesa ai o,” oluk moʼgulentesi.
Yesus en muʼgat ebabut wiak aʼge malik mesik ogola ʼgwi lagarik oruakma henokho lebikpesi wene
(Matius 17:14-20; Lukas 9:37-43)
14Yesus en wene asogo moʼgulentesirik osi iak wogu legesa aʼge pema akhit ebano eneʼbek ʼbu egesa ʼgal e, aphwami enebe aʼbigat eneragam pema pema odoktak welat, is ap Allah iak pelal wogo eiye aʼge ebano emin wene ʼbalugumu enil entigisa. 15Enil entigisema re, is aphwami esan ebano en enil erianoat yerontoluk e, Yesus erliktugulat pungtak hau wosu egesa. 16Hau wosu egesema, at Yesus en e, osi ebano disogo moʼgulentesi,
“His is enemin wene ʼbalugu legep ai no paget ʼbalugu legep,” oluk moʼgulentesimu re, 17is aphwami esanat odoktigisa aʼge ebano ap mesik en e, disogo moʼgulesi,
“Nue. An nomlogo yu muʼgat ebabut wiak aʼge ogola ʼgwi lagarik oruakma iak modok oso erlak agama en heʼbek woluk wegi ai o. 18Muʼgat ebabut wiak aʼge ano ogola ʼgwi lagarik e, ebe ʼgwiangma dukhaksogo ʼbelabegeimu re, emde eleʼgwe was hoposogo iak ʼgerlit mariselat, eʼgik oyuk ning-nangsogo waragoat o. Ai en e, hat hosi hiak wogwi aʼge yema en henokho libemagoluk yoʼgo enebegi aʼgeat de, is en noʼgosogo henokho lebikpo ʼgelaʼge aga,” oluk moʼgulesi. 19Moʼgulesimu re, at en is aphwami ebano disogo moʼgulentesi,
“His aphwami o yogodak welegep aʼge yu re, henede nebam heʼberik erlak welegep yema re! An nepe mosogo agauwa merenam henemin wolomul no. Malik ai an neʼbek woluk manis o,” oluk moʼgulentesimu eʼbek woluk wegesa. 20Woluk wegesema re, muʼgat ebabut wiak aʼge ano en il Yesus yethesirik e, erianoat malik ano eʼgik oyuk modok ningtak poluk dukhaksogo ʼgwiangma ʼbi lagama re, was emde loʼgwe libagokhwe, ebe erlebik til lasu laga. 21Asogo tise lagama re, at Yesus en malik ano aik pam hin wasulat e, disogo moʼgulesi,
“Malik yu disogo tago yu re, ʼga hwerli en tegei,” oluk moʼgulesimu, at en e, disogo moʼgulesi,
“Hwerli ebe malik wei aʼge hwerli pam en tago aʼgeat o. 22At muʼgat ebabut wiak aʼge ai en, malik ebe yu werigoluk e, odoukmu ʼbelakpasulat, ik olomu ʼbelabiselat, agauwa hwedik-hwadigat walhasu modogat oruak o. Aʼge re, hat en elirat tik epegen holuk e, hedeaptoguntik ou ai obapnentemen o,” oluk moʼgulesi. 23Asogo moʼgulesimu, at Yesus en e, disogo moʼgulesi,
“Hat en e,
Elirat obaptogun holuk e, tin o, oluk moʼgulnigen ai nopaget no. Aphwami enede Allah ebam heʼberik poluk di aʼge yu aʼge elit tu nagat o,” oluk moʼgulesimu, 24erianoat, malik ano aik en e,
“Eige, nue. Nede pema re, Allah ebam heʼberik welegi aʼgeat de, nede pema re, ebam heʼberik welegi erlak ai re, hat en obapnebin o,” oluk iak loksogo moʼgulesi. 25Asogo moʼgulosokhwe erianoat, aphwami pema pungtagat eʼbek odoktu egesema re, at Yesus il yerontoluk e, muʼgat ebabut wiak aʼge ano wene yagesi. Wene yageselat e,
“Hat muʼgat hebabut wiak aʼge yu en, malik yu iak erlagap pasulat, esaʼgo lerak pasulat, tise legen ai re, ogola eria enat, henokho libemen. Liboroguntik e, pobuk ogola ʼgwilo modok erlak o, oluk moʼgulhegis aiat o,” oluk wene yagesimu re, 26muʼgat ebabut wiak aʼge ebano iak logat il il malik ano ogola ʼgwi lagarik welaga aʼge eʼgik pirok oyuk pirok hasulat henokho libagama re, malik ano ebe werak aʼge ʼgelaʼgeat agama re, is aphwami esan ebano onogola en waraga hwi a, oluk disogo egesa,
“Ebe waraga ai o,” egesa.
27Asogo egesa aʼgeat de, at Yesus en malik ano eʼgik tenakho edikpesimu inaga. 28Inagama re, at Yesus ano olema ʼgwi lagarik oruakma, at osi iak wogu legesa aʼge ebano eʼbek ʼgwi legesarik, emin enemategat welat e, disogo moʼgulegisa,
“Nis en e, at muʼgat ebabut wiak aʼge ai henokho lebikpo mia ai re, no oluk en aga epegen,” oluk ebam hin wegesa. 29Hin wegesema, at en e, disogo moʼgulentesi,
“Muʼgat ebabut wiak aʼge ai re, di pam yu pam walholuk tumu re, henokho libom mia o. We, seʼbanat umu nak e, elirat henokho libemayat o,” oluk moʼgulentesi.
Yesus en, “An watnobuayat o,” oluk naduk moʼgulentesirik en pobuk moʼgulentesi wene
(Matius 17:22-23; Lukas 9:43-45)
30-31Asogo moʼgulentesirik, at Yesus en wene osi iak wogu legesa aʼge ebano nak, o Galilea dogoʼgwe ebela lagalat moʼgulentil laigoluk, disogo moʼgulentesi,
“Yesus ano yu waga o, oluk, aphwami ado enaluk emano oluk e, moʼgulentagup. Nebit o,” oluk moʼgulentesirik, wene mesik disogo moʼgulentil laga,
“An abat daklau wegi ano re, ap en yoʼgo louwarik is ap ado eneʼgik pam nobouema watnobua o. Asogo watnobuema re, agauwa ʼbiren werak weleiktik en, agauwa henaganak aʼge nelaluk eik o,” oluk moʼgulentil laga aʼgeat de, 32is en wene ai wongtak pegesarik e, hin wokho onogorlok en mo egesa.
Yesus osi en, “ʼGain e, hat no? Anat o,” ogulat, eniak sagalil legesa wene
(Matius 18:1-5; Lukas 9:46-48)
33At Yesus en osi wene asogo moʼgulentil lasu lagarik e, o Kapernaum lagarik olema ʼgwi laga. ʼGwi lagarik e, osi ebano disogo moʼgulentesi,
“His e, ebelaʼgwe wagalat e, wene no wene ʼbalil wegep,” oluk hin wesi. Asogo hin wesi aʼgeat de, 34is ebelaʼgwe lagalat,
“ʼGain honuk logo aʼge re, hat no? Anat o,” ogulat, eniak sagalil legesarikmu no oluk e, eniak u erlagat mo egesa. 35Mo egesema re, at huragarik, at osi enebe 12 ebano,
“Horoksogo ya manis o,” oluk moʼgulentesimu wegesema re, disogo moʼgulentesi,
“Hat mesik is ap yema onue honuk logo aʼge om hagai holuk e, enebe ʼberlegat onot otluk e, eneragam aʼge ʼgelaʼgeat om o,” oluk moʼgulentesi. 36Asogo moʼgulentesirik e, malik wei aʼge mesik pou wagarik e, eneʼgerlakma ʼburlmu edikpoluk agaimu wesirik e, is ebano disogo moʼgulentesi, 37“Sa en malik yu ʼgelaʼge mesigat aʼge agaikhe en an nebaget wasu holuk e, an nebeat woknobua o. Ye, sa en an nebe woknobua holuk e, an nebe woknobua puk o. Naik peraknobou waga aʼge ano ebeat wouwa o,” oluk moʼgulentesi.
At Yesus en, “Sa en, nis wene yaknentasu erlak holuk e, at ebe nis oruak oʼgwe aʼgeat o,” oluk moʼgulentesi wene
(Lukas 9:49-50)
38Asogo moʼgulentesimu en, at Yohanes en e, disogo moʼgulesi,
“Yesus nue. Ap mesik nis ʼgwi legerik nenemin denaga lege erlak aʼge en muʼgat enebabut wiak aʼge aphwami onogola ʼgwi lotluk oruakma hat honuk ʼbalogo henokho lebigonobogukhwe nenil hegerik e, at ebe nis nenemin denaga lege erlak aʼge ai en e,
Hat asogo tago puk o, oluk wene yagige o,” oluk moʼgulesi. 39-40Asogo moʼgulesimu, at en e, disogo moʼgulesi,
“Sa en nis wene yaknentasu erlak holuk e, at ai nis oruak oʼgwe aʼgeat o, holuk wene yagoum e, erlak o. Sa en an nonuk ʼbalogo elalinat tu puk aʼge tagalat e, lagaksogo an nobok wiak ʼbalu erlak o,” oluk moʼgulentesirik, mesik disogo moʼgulentesi,
41“An niak demat moʼgulhentaik o. Is aphwami agaikhe en e,
Is Kristus osiat o, oluk, ik naʼgogo wokhontouwa holuk e, Allah en oʼgo wogontouwa aʼge ai, horlo erlakma en nal ema erlak o. Wogontouema re, horlouwayat o,” oluk moʼgulentesi.
Aphwami en is pema wiak tuagoluk onogola ʼgagalogwi wene
(Matius 18:6-9; Lukas 17:1-2)
42Asogo moʼgulentesirik e, mesik disogo moʼgulentesi,
“Ap sa en malik wei aʼge yu ʼgelaʼge mesigat agaikhen ede an nebam heʼberik oruakma ʼgoboksogo uknobouwagoluk ogola ʼgagalua ano pam an nebe ʼgoboksogo uknebasu holuk e, at ogola ʼgagaliso aʼge ano helep lok aʼge en oʼgorlop pam herle erlilogo re, ik laut yeʼgelakma hwikhai lelepma re, op o. 43-44Heneʼgik en wiagaphonobu ʼgelaʼge takhenebasu holuk, heneʼgik pema akhit ʼbalogo hwikholuk e, heneʼgik pema akhit nak welat aphwami enelaluk modok welagaimu eba ʼgwilo re, op o. Aʼgeat de, heneʼgik pema oruakma re, henebe wiakma, [odouk nekhi oso erlakma sobon eʼgen waragai erlak enebam pasu modok welagaimu] eba hwikhontouema re, wiak o, oluk, heneʼgik pema ʼbalogo ukpemit o. 45-46Honoyuk en wiagaphonobu aʼge ago holuk, pema akhit ʼbalogo hwikholuk, honoyuk pema akhit nak welat aphwami enelaluk modok welagaimu eba ʼgwi loma re, op o. Aʼge re, honoyuk pema pema oruakma henebe odouk nekhi oso erlak sobon eʼgen warom erlak enebam pasu modok welagaimu eba hwikhontouema re, wiak o, oluk e, honoyuk pema akhit ʼbalogo hwikhemit o. 47-48Henil en wiagaphenebiso holuk, henil pema akhit hwelilogo hwikholuk pema akhit nak welat Allah eragam ʼgwi loma re, op o. Aʼge re, henil pema pema welema holuk,
wiakma odouk nekhi oso erlak sobon eʼgen waragai erlak aʼge ano enebam pasu modok welagaimu (Yesaya 66:24)
eba hwikhentai lo re, wiak o, oluk e, henil pema akhit hwelilogo hwikhemit o. 49Wam Allah warogulat, mayu pelogwi ai ʼgelaʼge, aphwami enebe loʼbok Allah paget obat welemagoluk, odouk enebam pouwa oruak o. 50Mayu ai op aʼgeat de, orlouk erlak ago holuk, noʼgwe pam en orlouk oruagap tu epegep. Erlak o. Mayu ai honogola pekharok welat, aphwami ado pema henemin laʼbuksogo welemis o,” oluk moʼgulentesi.
Currently Selected:
Markus 9: WUL
Highlight
Share
Copy

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in