Luki 19

Yesu fa Nsaki bi ki

1Yesu wuru fwuude-a Yeriko kili ki ru. 2Koŋ bɛɛ wuru niŋ kili ki ru, nwɔ̀ tɔ wuru Nsaki, ɲinisarakɔlɔtɔnŋ ni ŋununtiŋ niŋ fa nafulutiŋ sinaŋ wuru-i. 3Nsaki wuru ǹʼtɛ a i Yesu ja ɲaan bataa tɛ, a i ntiŋ tɔ. Nka ntiŋ wuru so-a kì, sabu ntiŋ bwunuka jitan wuru-i. 4Ntiŋ na-i ǹʼja tu ɲaan ǹʼna kì, ntiŋ i bili ta kí jɛŋ, ntiŋ i ta tunpa sɔɔ jirinŋ bɛɛ ra saa ki tɔnŋ na, nwɔma a i Yesu ja. Yesu kakan wuru-i ntiŋ i de niŋ mani nu. 5Yesu so-i niŋ mani nu waarinŋ wɔ̀ ru, ntiŋ i a ŋuniŋ fɛshi, ntiŋ i ǹʼbi Nsaki tɛ : « Nsaki, jɛri kaŋ jona. Míŋ kakan-i ŋí i ta jɛri miŋ gbɛ jiŋ. » 6Nsaki i jɛri jona, ntiŋ ciirudimaan i tiri Yesu wu awɔ kaniŋ ki sun. 7Koŋ wɔ̀ri kí tirira ki ja-i, nini fɔn wuru ǹʼbi-a arì tɔnkunfɛ tu : « Koŋ ka sunu ta-a jɛri bijɛmatɔnŋ ka gbɛ sa! »

8Nsaki i jɔrɔkɔ tu a kanŋ na, ntiŋ i ǹʼbi Ŋuntiŋ ki tɛ : « Ŋuntiŋ, á ǹʼshɛɛli, míŋ a ńʼgbɛfɛfinŋ ki kila tenŋ ki wɔri gbɛwɔ ri tɛ, niŋ fa, míŋ koŋ woo koŋ gbɛfɛfinŋ daali mwu-i, míŋ a niŋ bishi pyiiraŋ pwulu ntiŋ sun. »

9Niŋ ki ra, Yesu i ǹʼbi : « Kirinŋ wɔ koŋ mwunama ki so-i ka kaniŋ ka sun jiŋ, sabu koŋ ka i Aburahamu nupo ki bɛɛ ɛ sɛbɛ. 10Koŋ wɔ̀ri fɔni-i, Koŋ Danshuru ki na-i nini ceeli, ntiŋ i kí mwu. »

Ɲaanjiwulu wɔ̀ bi-i joŋ koŋ byinŋ wɔ wari rapwuluka ɲaan ki sun

(Matiyu 25.14–30)

11Kí myɛmaan ki Yerusalɛmu tɛ, ǹʼwuru Yesu ramatɔnŋ kiri bataa ɲakilila, tu Kirinŋ wɔ Masabi ki a ji-a a yɛri ji shuu. Niŋ ki ra, ntiŋ i wulusuntalinŋ ka bi kí tɛ. 12Ntiŋ tu : « Masadaŋ bɛɛ po-i, ntiŋ i tiri kɛniŋ narimaan tɔri ru, tu a ra ta masabi ki ceeli, a i kila a i a pwulu na sɔɔ a yɛri ki wɔ konanbi ki ŋununu. 13Ntiŋ tirira ki, ntiŋ i awɔ joŋ koŋ byinŋ dɔri, ntiŋ i na warifɔ daŋ yaataanŋ taanŋ wɔri kí fɔn tɛ. Ntiŋ i ǹʼbi kí tɛ, tu kí jɔɔ tan-ni niŋ wu, afinŋ tiri ki fa a na ki faninmwuŋ. 14Nka ntiŋ bi di-ri awɔ kɛniŋ nu tɔnŋ kiri tɛ kì. Ntiŋ tirimaan ki ra, kí i kpeeri bo ta ǹʼbi masa sinaŋ ki tɛ, tu arìbɛɛ ǹʼtɛ masadaŋ ka i sɔɔ arì ŋununu kì.

15Niŋ fa a fɔn na, masa sinaŋ ki i a tu, niŋ i ntiŋ ji masa a, ntiŋ i a pwulu na sɔɔ awɔ kɛniŋ ki ru. Ntiŋ pwulumaan ki ra, ntiŋ awɔ wari ki wɔri wuru awɔ joŋ wɔ̀ri tɛ, ntiŋ i nini dɔri. Ntiŋ wuru ǹʼtɛ a i awɔ wari ki rapwuluka ɲaan ki tɔ, kí fɔn tenŋ tenŋ gbɛ. 16Joŋ jɔnɔ wɔ̀ na-i, niŋ tu masa ki tɛ : ‹ Míŋ Ŋuntiŋ, ábɛɛ wari wɔ̀ wɔri tu-i míŋ tɛ, míŋ ǹʼbishi byinŋ tɔnɔ kila bo-i ǹʼsun. ›

17Masa ki tu niŋ tɛ : ‹ Niŋ shɔ-i, miŋ i joŋ sɔbɛ ɛ. Finŋ pyaanŋ wɔri-i miŋ tɛ, miŋ i niŋ paka shɔ. Niŋ ki ra, míŋ a miŋ sɔɔ kili byinŋ ŋununu, ŋi i ji nini ŋununtiŋ i. ›

18Joŋ fuluntɔnŋ ki i na, niŋ i na ǹʼbi : ‹ Míŋ ŋuntiŋ, ábɛɛ wari wɔ̀ wɔri tu-i míŋ tɛ, míŋ ǹʼbishi taanŋ tɔnɔ kila bo-i ǹʼsun. ›

19Masa ki i ǹʼbi niŋ tɛ sɛbɛ : ‹ Míŋ a miŋ sɔɔ kili taanŋ ŋununu, ŋi i ji nini ŋununtiŋ i. ›

20Joŋ tɔri i na, niŋ tu : ‹ Míŋ Ŋuntiŋ, ábɛɛ wari wɔ̀ wɔri tu-i míŋ tɛ, ǹʼyɔ kaa. Míŋ ǹʼbo wuru juuda ru, ŋí i ǹʼsunlaka shɔ. 21Míŋ kɛni-i ábɛɛ jɛŋ, sabu ábɔɔ bi furu-i haali! Ábɛɛ finŋ wɔ̀ bo kì, ábɛɛ i niŋ shi-a, ábɛɛ bilaŋ firi mani wɔ̀ ru kì, ábɛɛ i bilaŋ tɛri-ra niŋ mani nu. ›

22Masa ki tu niŋ joŋ ki tɛ : ‹ Joŋ kulinŋ! Míŋ a kiti ki kwuru miŋ sun, ŋì i kɛɲɛ miŋ yɛri ki tɔnŋ na wulu ki wu. Miŋ ǹʼtɔ wuru tu mɔ́ɔ́n bi furu, tu míŋ finŋ wɔ̀ bo kì, tu ŋí niŋ shi-a, tu míŋ bilaŋ firi mani wɔ̀ ru kì, tu míŋ bilaŋ tɛri-ra niŋ mani nu, 23nfɛnŋ na miŋ so ta-i mɔ́ɔ́n wari ki wɔri wari marimaŋ nu kì? A miŋ ji wuru niŋ ma-ni, míŋ namaan ki wuru-ra ji ta-a ńʼwɔ wari ki fa a tɔnɔ ki shi niŋ mani nu. ›

24Koŋ wɔ̀ri wuru masa ki tɔntɛ, ntiŋ i ǹʼbi nini tɛ : ‹ Á joŋ ka wɔ wari ki mwu san wú wu, á i ǹʼwɔri joŋ jɔnɔ ki tɛ, ninwɔ̀ mɔ́ɔ́n wari ki bishi byinŋ tɔnɔ kila bo-i ǹʼsun. ›

25Nini tu masa ki tɛ : ‹ Yibɛɛ ŋununtiŋ, wari ka bishi byinŋ i juu niŋ gbɛ kɔ! ›

26Masa ki tu kí tɛ : ‹ Míŋ i ǹʼbi-a ábɛɛ tɛ, ńʼtu finŋ i nwɔ̀ gbɛ, ǹʼbɛɛ ra wɔri nintiŋ tɛ, ŋì i bo ntiŋ gbɛfɛ wɔ ki sun, nka finŋ nwɔ̀tiŋ gbɛ kì, hali pyaanŋ wɔ̀ i ntiŋ gbɛfɛ, niŋ a mwu san ntiŋ wu. 27Dɔnsaŋ, míŋ ɲa wɔ̀ri wuru ǹʼtɛ míŋ i sɔɔ arì ŋununu masa a kì, á na kí wu kaŋ, á i kí bataa yɛɛratɛri ńʼɲaanna. › »

Yesu ŋununafu-i Yerusalɛmu miŋ tu masa

(Matiyu 21.1–11; Maraka 11.1–11; Yuhana 12.12–19)

28Yesu niŋ wulu ki bi kɔ-i awɔ kalindaŋ kiri tɛ, ntiŋ i de kí jɛŋ, kí i tunpa ki tɔnpa Yerusalɛmu. 29Yesu fa awɔ kalindaŋ kiri i ta myɛ Bɛtifagɛ fa Bɛtani tɛ. Kí ta-i so Olinfyetɔnŋ ki tɔntɛ waarinŋ wɔ̀ ru, Yesu i awɔ kalindaŋ koŋ fuuli cin. 30Ntiŋ tu kí tɛ : « Á tiri á jɛŋ kili ka ra. Ábɛɛ ta de kili ki ru mani wɔ̀ ru, ábɛɛ ra sufaniŋ bulinŋ bɛɛ kɔli ja. Koŋ tunpa ja ǹʼsun sun kì. Á i ǹʼpili, á i na ǹʼwu kwumaŋ. 31A koŋ ta ábɛɛ ranɔri tu nfɛnŋ na ábɛɛ ǹʼpili-la, á i ǹʼbi ntiŋ tɛ tu Ŋuntiŋ ki maku ǹʼna. »

32Kalindaŋ kiri i tiri niŋ ɲaan ki tɛ, kí i ta sufaniŋ bulinŋ ki ja, miŋ tu Yesu ǹʼbi wuru kí tɛ ɲaan wɔ̀ tɛ. 33Ŋì i kí tu sufaniŋ ki pili-la, ǹʼtiŋ kiri i kí ranɔri : « Ábɛɛ sufaniŋ bulinŋ ka pili-la nfɛnŋ na? »

34Kalindaŋ kiri tu : « Ŋuntiŋ ki maku i ǹʼna. » 35Niŋ kɔɔtɛ, kí i tiri sufaniŋ ki wu Yesu tɛ, kí i arɔɔ juulinŋ kiri bili ǹʼbwɔ sun, kí i ntiŋ tunpa ǹʼsun.

36Yesu tirira ki, konaŋ kiri wuru arɔɔ juulinŋ kiri bili-la saa ki sun ntiŋ jɛŋ.#19.36 Kí wuru ntiŋ gbɛ-a niŋ i. Niŋ wuru Yawutu kiri wɔ koŋ sinaŋ ŋununafuka ɲaan ki bɛɛ ɛ. 37Yesu fa a cɛfantɔnŋ kiri wuru juu ta-a Olinfyetɔnŋ#19.37 Niŋ wuru tɔnŋ ŋmani pyiiraŋ damaan a arìmaŋ na, yìrì i ŋma ta arìmaŋ wu. Yìrì ŋmaka ki so-i mɛtɛri 830 sun. Yesu wɔ sunŋ ki ra, ǹʼtɔnŋ ki bataa wuru olinfye jirinŋ ni i. ki jɛrimaŋ ki ru waarinŋ wɔ̀ ru, kalindaŋ kiri ciirudimaan ki i Kirinŋ gbɛ shu ri jɔrɔkɔ arì sun, kabakobi mamaan kiri bataa bira arì ɲaanna. 38Kí wuru ǹʼbi-a :

« Masa wɔ̀ i na-a Ŋuntiŋ ki tɔ ra, Kirinŋ baraka de niŋ nu!

Ɲaanfɛfili ji kirinpɔli ki ra, Sobataatiŋ Kirinŋ gbɛ, kirinpɔlila mani narimaŋ kiri ru. »

39 Farinsiyɛnŋ tenŋ tenŋ wɔ̀ri wuru konaŋ ki kanfɛ, nini i ǹʼbi Yesu tɛ : « Kalimɔɔ, á jɛbi áwɔ kalindaŋ kiri gbɛ, tu kí arì gbansan. »

40Yesu tu kí tɛ : « Míŋ i ǹʼbi-a ábɛɛ tɛ, ńʼtu hali kí arì gbansan, kwɔ kiri ra shu jɔrɔkɔ arì sun. »

Yesu wɔ cintɔnbi wulu ki Yerusalɛmu gwu bi ki sun

41Yesu myɛ Yerusalɛmu, ntiŋ ɲaniŋ bili-i kili ki sun waarinŋ wɔ̀ ru, ntiŋ i ŋuntan bo ǹʼsun. 42Ntiŋ tu : « Yerusalɛmutiiri, finŋ wɔ̀ a ɲaanfɛfili ki wɔri ábɛɛ tɛ, ábɛɛ ji wuru niŋ tɔ-a jiŋ, niŋ wuru-ra pari dɛ! Nka niŋ nadu-i ábɛɛ sun, ábɛɛ ra so niŋ tɔ-i kì. 43Jibi ri i yiri-ra nmaŋ, ábɛɛ ɲa kiri ra na arì radumaŋ namɔni ábɛɛ kankanfan, kí i á rakwunu, kí i á fɔɔn kɛlinŋ ki fɔn tɛ. 44Kí a na ábɛɛ fa áwɔ kili ki haliki, kí i áwɔ fu kiri bataa gwu. Hali kí a na kwɔ tu kwɔ sun ábɔɔ kili ki ru kì, sabu Kirinŋ wuru ǹʼtɛ a i ye ábɛɛ tɛ waarinŋ wɔ̀ ru, ábɛɛ niŋ tɔ kì. »

Yesu jɔɔ tantɔnŋ kiri kalikali san-i Kirinfusinaŋ ki kaniŋ ki sun

(Matiyu 21.12–17; Maraka 11.15–19; Yuhana 2.13–22)

45Yesu so-i Yerusalɛmu, ntiŋ i ta Kirinfusinaŋ ki ra, ntiŋ i ta jɔɔ tantɔnŋ kiri kalikali po san ǹʼkaniŋ ki sun. 46Ntiŋ tu kí tɛ : « Ǹʼsɛbɛ-i Kirinŋ wɔ wulu ki ru : ‹ Mɔ́ɔ́n fu ki a na ji míŋ nafɛmaŋ i. › Nka ábɛɛ kɔniŋ ǹʼnapwulu ji-i kwunŋ ni nadumaŋ i. »#Esayi 56.7; Yeremi 7.11.

47Niŋ kɔɔtɛ, Yesu wuru ta-a konaŋ kiri kali-li Kirinfusinaŋ ki ra jibi woo jibi. Mìŋ waaci tenŋ ki ru, Kirinŋ tɛ sarakawɔrɔtɔnŋ ŋununtiŋ kiri fa sariya kalimɔɔ kiri, niŋ fa Yawutu kiri ru koŋ tɔtiŋ kiri wuru ntiŋ kilɛnka ɲaan ceeli-la. 48Nka kí wuru-ra niŋ ma ɲaan wɔ̀ tɛ, kí niŋ tɔ-ri kì, sabu konaŋ ki bataa tɔɔn cu wuru Yesu wɔ wulu kiri tɛ.

Currently Selected:

Luki 19: JOB

Highlight

Copy