PĚNDARIADI 37
37
I Yusup dingangu manga anạ u sěmbaụ e
1I Yakub ute mang kạtatanạ měbẹ̌banua su Kanaan, su katatanakeng i amange, 2kụ kai ini e rol᷊ẹ̌ u pal᷊ahěnton Yakub:
Su tempong i Yusup, anạ i Yakub natimu mapul᷊o pitu su taunge umbure, i sie mělẹ̌lukadẹ̌ gapaěng u kambing domba ringangu manga tuhange, kụ kai manga anạ i Bilha rěduang Zilpa, i rẹ̌dua kapapuěng i amange. I sie něhabarẹ̌ si amange kal᷊awọu kakanoạ dal᷊akisẹ̌ nạung nikoạ u manga tuhange.
3I Yakub něngalembong kakěndage si Yusup bọu kěbị anạ e wal᷊ine, batụu i Yusup e niwantelẹ̌ su tempong i amange seng maghurang. Piạ su sahěllo i sie nẹ̌koạ pakeang i Yusup manandụ kụ tawẹ sihinge kal᷊ěnggihe.#37:3: Pakeang manandụ kụ tawẹ sihinge kal᷊ěnggihe arau pakeang kahokọe manandụ. 4Ene manga tuhang i Yusupẹ̌ e nakasilọ e u i amang i sire e kawe limembong kakěndage si Yusup boʼi sire, tangu nawěnsingke i sire si Yusup, hakịeweng i sire tawe mapulu mẹ̌bisaran sie mapia.
5Piạ su sěhěbi i Yusup kai nipi, kụ sarangke i sie nẹ̌běkeng ipine ene su manga tuhange, tangu saunengke nahuntinambang kawawěnsinge i sire si sie. 6Kai ini e nịbawerang Yusup si sire, ”Kěnnangko pěmpẹ̌daringihẹ̌! 7Iạ nipi u i kitẹ kěbị kai kapěmẹ̌měkise gandung su waelẹ̌, kutẹu wine wěkisẹ̌ku e kai rimarisị matei. Arawe wine wěkisʼi kamene ute kai timatal᷊iwung biněkisẹ̌ku kụ bọu ene nẹ̌suba si sie.”
8”Su tiněnnanu e i kau kai maratu, kụ mẹ̌kawasa si kami tangu?” angkuěngu manga tuhange. Tangu saụnengke nahuntinambang kawěnsinge i sire si sie ual᷊ingu kal᷊awọu ipine ringangu ual᷊ingkeweng apan bawerane.
9Bọu ene i Yusup saụewe nipi, kụ i sie nẹ̌bera su manga tuhange, ”Iạ saụewe nipi u, nakasilo matangěllo, wul᷊ang dingangu wituing mapul᷊o ěsa e nẹ̌suba si siạ.”
10Ipi ene mal᷊aing niwẹ̌kene si amange, kụ i amange simigol᷊ewe si sie angkuěng, ”Kai ipi apa niipinu ene? Su naungu iạ, i ninangu, ringangu manga anạ u sěmbaụ u sarung duměnta kụ mẹ̌tumpěkuhẹ̌ mẹ̌suba si kau tangu?” 11#MMR. 7:9 Manga tuhang i Yusup němpananoi si sie, arawe i amange mangkeweng mẹ̌sẹ̌sipirʼu ipi ene.
I Yusup niwal᷊ụ dingangu niwawa sol᷊ong Misirẹ̌
12Piạ su sahěllo nạung manga tuhang i Yusup nakoạ sol᷊ong Sikem měngahạ ghapaěng u kambing dingangu dombang amang i sire, 13tangu nẹ̌berạ e i Yakub si Yusup, ”Dakọ e sol᷊ong Sikem, sol᷊ong anung manga tuhangu měmpangahạ ghapěngu kambing dingangu dombang kitẹ.” Angkuěng i Yusup, ”Kerenẹ e Amang.”
14Angkuěngkeweng amange, ”Pẹ̌kakěllạ e wue kereapa kakakoạ u manga tuhangu ringangu ghapaěngu kambing, domba, kụ bọu ene pẹ̌sul᷊ewe paul᷊ị si siạ.” Tangu nirolohe i Yusup pinaněntangken bědạ u Hebron.
Tawe nararěnnạ wọu ene nahumpạ e i Yusup su Sikem. 15Piạ i sie kạdal᷊enge tamai ramahi su wawurasenge nẹ̌sombangke i sie ringangu sěngkatau esẹ kụ nakiwal᷊o si sie, ”Kai apạ e rědeakengu e?”
16”Manga tuhangku. I sire kai kạpěngẹ̌ngahạ e ghapaěngu kambing dingangu domba,” angkuěng i Yusup, ”Masingkạ i Tuang kai suapa tangu i sire?”
17Angkuěngu tau ene, ”I sire kai seng něngal᷊ing bọu ini. Dingihẹ̌ku e wue ute i sire kai seng něngkakoạ sol᷊ong Dotan.” Tangú i Yusup nẹ̌buạ e timol᷊e manga tuhange kụ nikareạ e i sire su Dotan.
18Bọu maraune i sire seng nakasilo si Yusup, kụ kal᷊imonang i sie reng tanạhumpạ u anun sire, ene i sire kai sěngkanaung mamate si sie. 19Angkuěng i sire sěngkatau su wal᷊ine u, ”Kakěllạ e mahi itaha ipi. 20Mapiawe pateěng i kitẹ e i sie, kụ bunsal᷊eng maietʼe su ral᷊ungu pahighi mamara. I kitẹ hědo maul᷊ị u i sie kai nitěmboěngu binatang dul᷊u. Hědo kakěllaěng i kitẹ měnsang kereapa kakakoạ u manga ipine ene.”
21I Ruben nakaringihẹ̌ karakin sire ene, kụ i sie mědẹ̌deạ dal᷊engu mapakal᷊iwirʼi Yusup. ”Abe pate i sie,” angkuěnge. 22”I kitẹ e měmunsal᷊ʼi sie sol᷊ong dal᷊ungu pahighi pai su kěhu l᷊inggi e; kụ abe wěbahẹ̌ arau abe pakal᷊esẹ i sie.” I sie nẹ̌bera kerene ual᷊ingu i sie kai mẹ̌kẹ̌karaki mědeạu mapakal᷊iwirʼi Yusup kụ irolohe i sie pakapul᷊ẹ sol᷊ong bal᷊e. 23Ene i Yusup nahumpạeng anung manga tuhange, i sire měngkate mahasa němpěluạ lakụ i Yusup kụ apạ e mal᷊ěnggi-lěnggihe#37:23: Lakụ … kụ apạ e mal᷊ěnggi-lěnggihẹ̌ arau lakụ kahokọ e manandụ. ene. 24Mase němpanuhudẹ̌ si sie kụ němpamahung i sie su ral᷊ungu pahighi mamara.
25Piạ i sire kạpahungkaěnge, sěngkělěndị u i sire nakasilo tau Ismael kạpahunsakene onta kụ kạpahundal᷊enge wọu Gilead sol᷊ong Misirẹ̌. Manga ontan sire e piạ bawawaěnge haghin dampa ringangu kismis. 26Mase angkuěng i Yehuda su manga tuhange, ”Kai apa pul᷊ise mamate tuaring kitẹ dingangu mẹ̌kal᷊irung u pěmamate ene? 27Ěndaị e iwal᷊ụ i kitẹ i sie su tau Ismaelẹ̌ ene. Tawahal᷊uasu i kitẹ mapakatědụ i sie. Manimbe lai kereapa, kai mang tuaring kitẹ e i sie.” Manga tuhange kěbị e seng nahungkirẹ e, 28#MMR. 7:9 kụ piạ e pirang katau mal᷊ahumbal᷊ụ tau Midian#37:28: Midian: Kal᷊awokange tau Midian dingangu tau Ismael kai taha pẹ̌bal᷊u. Kạdingạ i sire tawe i kapẹ̌dal᷊ahae. němpahunsahe, i Yusup niapasěbang u manga tuhange,#37:28: manga tuhange; Ibranin sire (ute tau Midian). wọu ral᷊ungu pahighi ene mase niwal᷊ụ su tau Ismaelẹ̌ e arěgang duam pul᷊o su kal᷊ěpane roitẹ̌ sal᷊aka. Bọu ene i sie niwawang sire mal᷊ahumbal᷊ụ ene sol᷊ong Misirẹ̌.
29Piạ e i Ruben nẹ̌sul᷊e kapia sol᷊om pahighi ene, kụ tawe nẹ̌sombang i Yusup sene, nịgaghaghonaị e pakeange ual᷊ingu susan naunge. 30I sie nẹ̌sul᷊e su anung manga anạ u sěmbaụ e ringangu nẹ̌bera, ”Dariọ ene selain tawẹ dise sene! Kụ kai mẹ̌koạ e apa iạ ini e?”
31Mase i sire němpẹ̌motọ e kambing sěmbaụ kụ němpangunọeng pakeang i Yusup manandụ e su ral᷊ungu rahang kambing ene. 32Bọu ene pakeang ene pinakitondang sire si amang i sire piạ tatanatane, ”Pakeang ini e kinareakeng i kami, kụ kai rarotong u ahusʼi Amang tangu ini e?”
33I Yakub nakakiral᷊a pakeang ene, kụ mase nẹ̌bera u, ”Těngadẹ̌ ini e kai pakeang u anạku. Seng nal᷊ahẹ u i sie kai seng nitěmboěngu binatang dul᷊u. Kaěngkěhang anạku i Yusup seng nate nịsasaingu binatang ene!” 34I Yakub něnggehẹ lakụ e kareạu susan naunge kụ něluheng lakụ u lutu. Riọbe apa pira ěllo karěngụ e i sie mělẹ̌lutung anạ ene. 35Kěbị manga anạ e, baẹbe esẹ arau waẹbe lai wawine e mạhunděnta měmpělẹ̌hiborẹ̌ naunge, kaiso i sie tawe mapulu hiborang. Angkuěnge, ”Sarang mate iạ mang tatapẹ̌ mělutu waugu anạku.” Kerene i sie tatapẹ̌ mělutu ual᷊ingu i Yusup anạe.
36Su tempo ene, su Misirẹ̌ e tangu tau Midian seng nẹ̌bal᷊ụ i Yusup si Potifar, sěngkatau těmbonang u kal᷊awọu lukadu ratu, nakoạ těmbonangu měndariagạ istanan datu.
Currently Selected:
PĚNDARIADI 37: SXN
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
