Izaija 42
42
Prvi spev o Gospodovem služabniku
1Glejte, moj služabnik, ki ga podpiram,
moj izvoljeni, ki se ga veseli moja duša.
Položil sem nanj svojega duha,
narodom bo delil pravico.
2Ne bo vpil, ne bo povzdigoval
in ne dal slišati svojega glasu po ulicah.
3Nalomljenega trsta ne bo zlomil
in tlečega stenja ne ugasil,
zvesto bo delil pravico.
4Ne bo opešal in ne klonil,
dokler ne vzpostavi pravice na zemlji
in otoki ne dočakajo njegove postave.
5Tako govori Bog, Gospod,
ki je ustvaril nebo in ga razpel,
ki je razprostrl zemljo in njeno rast,
dal dih ljudem na njej
in duha hodečim po njej.
6Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti
in te prijel za roko, varujem te
in te postavljam za zavezo ljudstvu
in za luč narodom,
7da odpreš slepe oči
in izpelješ jetnike iz zapora,
iz ječe tiste, ki sedijo v temi.
8Jaz sem Gospod, to je moje ime,
svoje slave ne dam drugemu,
ne svoje hvale malikom.
9Glejte, prejšnje reči so se uresničile,
oznanjam pa nove reči,
preden vzklijejo,
vam jih dajem slišati.
Hvalnica Gospodu
10Pojte Gospodu novo pesem,
njegovo hvalnico s konca zemlje:
prebivalci ob morju in vse, kar ga napolnjuje,
otoki in njihovi naseljenci.
11Vzklikajo naj puščava in njena mesta,
vasi, ki v njih prebiva Kedár,
vriskajo naj prebivalci na pečinah,
oglašajo naj se z vrhov gorá.
12Dajejo naj slavo Gospodu,
njegovo hvalo naj oznanjajo po otokih.
13 Gospod izhaja kakor junak,
vzbuja gorečnost kakor bojevnik,
zaganja bojni vik in krik,
nad sovražniki se izkazuje kot junak.
Čas odrešenja je tu
14Dolgo sem molčal,
tiho sem bil in se premagoval,
zdaj stokam kakor porodnica,
duši me in težko diham.
15Opustošil bom gore in griče,
posušil bom vse njihovo zelenje,
reke bom spremenil v struge#Db. obale, otoke.
in jezera posušil.
16Popeljal bom slepe po poti,
ki je ne poznajo,
po stezah, ki jih ne poznajo,
jih bom vodil,
temò bom pred njimi spremenil v svetlobo,
grebene v ravnino.
To so reči, ki jih bom storil,
in jih ne bom opustil.
17Umaknili se bodo nazaj, popolnoma osramočeni bodo tisti,
ki zaupajo v malike,
ki pravijo ulitim podobam:
»Vi ste naši bogovi!«
Zaslepljeno ljudstvo
18Gluhi, poslušajte,
slepi, spreglejte, da boste videli!
19Kdo je slep, če ne moj služabnik,
ali gluh kakor moj glasnik, ki ga pošiljam?
Kdo je slep kakor zaupnik,
slep kakor Gospodov služabnik?
20Vidi veliko reči, pa se jih ne drži,
ušesa ima odprta, pa ne sliši.
21 Gospod je hotel tako zaradi svoje pravičnosti,
da bi naredil postavo veliko in slavno.
22Vendar je to ljudstvo oropano in oplenjeno,
vsi so zaprti v ječah
in vtaknjeni v zapore.
Postali so plen brez rešitelja,
rop, ki zanj nihče ne reče: »Daj nazaj!«
23Kdo izmed vas bo prisluhnil temu,
pazil in poslušal za prihodnost?
24Kdo je izročil Jakoba v plenjenje
in Izraela roparjem?
Mar ne Gospod, ki smo grešili zoper njega,
tisti, ki niso hoteli hoditi po njegovih poteh
in niso poslušali njegove postave?
25Zato je nanj izlil srd svoje jeze
in vojno vihro.
Divjala je okrog njega, toda ni spoznal,
žgala ga je, pa si ni vzel k srcu.
Currently Selected:
Izaija 42: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
